Page 70 - Kroflič, R., S. Rutar in B. Borota, ur. 2022. Umetnost v vzgoji v vrtcih in šolah: projekt SKUM. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 70
ena Smrtnik Vitulić idr.
umetniškem ustvarjanju bolj sprostili, vključevanje umetnosti v poučevanje
pa je izboljšalo medosebne odnose med njimi in spodbudilo njihovo boljše
razumevanje sebe, ožjega ter širšega okolja.
Analiza evalvacijskih poročil je pokazala, da so bile umetniške izkušnje pre-
poznane tudi na področju spodbujanja »ustvarjalnosti« (29 zapisov). Znotraj
te kategorije se je kot najpogostejša podkategorija pokazala »ustvarjalnost
otrok, učitelja, dejavnosti« (17 zapisov). Med dobesednimi zapisi so bili na-
slednji:
Zelo lepo je bilo videti otroke, ki z zanimanjem raziskujejo njim nov ma-
terial, ki v njih sproža neverjetno domišljijo. Ob vsakem posegu v mate-
rial so občutili spremembo in dobili nove asociacije in ideje. [Umetnica
v vrtcu]
Svoje ideje so učenci ustvarjalno uporabljali za zvočno odslikavo bi-
stvenih vsebinskih akcentov literarnega dela. [Učiteljica v osnovni šoli]
Zdi se mi, da sem dobila občutek, da lahko na stvari gledam s popol-
noma drugačne perspektive. [Dijakinja]
Med ostalimi podkategorijami sta bili tudi »ustvarjalno izražanje« in »us-
tvarjalno učno okolje«. Pri vnašanju različnih umetniških izkušenj v vzgojno-
izobraževalni proces je pomembno, da vsi sodelujoči v umetniškem procesu
(npr. umetnik, učitelj in učenci) izmenjujejo različne ideje, oblikujejo nove
ideje in se učijo drug od drugega. Udeleženci umetniške izkušnje lahko spo-
znavajo, da se skozi umetnost lahko izrazimo na različne načine, ki jih skozi
umetniški proces lahko spreminjamo (Geršak idr. 2018). Otroci/mladostniki
lahko tovrsten način nastajanja dela vnašajo v svoje razmišljanje in delova-
nje tudi na drugih področjih, ki niso povezana z umetnostjo.
Rezultate tokratne raziskave, ki smo jih pridobili na osnovi evalvacijskih po-
ročil v vrtcu, osnovni in srednji šoli, lahko primerjamo z rezultati ene od pred-
hodnih raziskav (Geršak idr. 2022), ki smo jo izvedli z učitelji osnovnih in sre-
dnjih šol v začetni fazi projekta SKUM. V predhodni raziskavi smo z vprašalniki
ocenili, kakšen pomen učitelji pripisujejo vključevanju umetniških dejavnosti
za različna področja delovanja učencev in dijakov. Rezultati raziskave v zače-
tni fazi projekta so pokazali, da sodelujoči učitelji osnovnih in srednjih šol naj-
večji pomen vključevanja umetniških izkušenj v vzgojno-izobraževalni pro-
ces pripisujejo pri ustvarjanju prijetne razredne klime, sproščenosti, ustvar-
jalnosti in dobrega počutja (Geršak idr. 2022). V primerjavi z rezultati v zače-
tni fazi projekta je tokratna raziskava pokazala največji pomen vključevanja
umetniških dejavnosti na področju novih umetniških izkušenj in sporazume-
70
umetniškem ustvarjanju bolj sprostili, vključevanje umetnosti v poučevanje
pa je izboljšalo medosebne odnose med njimi in spodbudilo njihovo boljše
razumevanje sebe, ožjega ter širšega okolja.
Analiza evalvacijskih poročil je pokazala, da so bile umetniške izkušnje pre-
poznane tudi na področju spodbujanja »ustvarjalnosti« (29 zapisov). Znotraj
te kategorije se je kot najpogostejša podkategorija pokazala »ustvarjalnost
otrok, učitelja, dejavnosti« (17 zapisov). Med dobesednimi zapisi so bili na-
slednji:
Zelo lepo je bilo videti otroke, ki z zanimanjem raziskujejo njim nov ma-
terial, ki v njih sproža neverjetno domišljijo. Ob vsakem posegu v mate-
rial so občutili spremembo in dobili nove asociacije in ideje. [Umetnica
v vrtcu]
Svoje ideje so učenci ustvarjalno uporabljali za zvočno odslikavo bi-
stvenih vsebinskih akcentov literarnega dela. [Učiteljica v osnovni šoli]
Zdi se mi, da sem dobila občutek, da lahko na stvari gledam s popol-
noma drugačne perspektive. [Dijakinja]
Med ostalimi podkategorijami sta bili tudi »ustvarjalno izražanje« in »us-
tvarjalno učno okolje«. Pri vnašanju različnih umetniških izkušenj v vzgojno-
izobraževalni proces je pomembno, da vsi sodelujoči v umetniškem procesu
(npr. umetnik, učitelj in učenci) izmenjujejo različne ideje, oblikujejo nove
ideje in se učijo drug od drugega. Udeleženci umetniške izkušnje lahko spo-
znavajo, da se skozi umetnost lahko izrazimo na različne načine, ki jih skozi
umetniški proces lahko spreminjamo (Geršak idr. 2018). Otroci/mladostniki
lahko tovrsten način nastajanja dela vnašajo v svoje razmišljanje in delova-
nje tudi na drugih področjih, ki niso povezana z umetnostjo.
Rezultate tokratne raziskave, ki smo jih pridobili na osnovi evalvacijskih po-
ročil v vrtcu, osnovni in srednji šoli, lahko primerjamo z rezultati ene od pred-
hodnih raziskav (Geršak idr. 2022), ki smo jo izvedli z učitelji osnovnih in sre-
dnjih šol v začetni fazi projekta SKUM. V predhodni raziskavi smo z vprašalniki
ocenili, kakšen pomen učitelji pripisujejo vključevanju umetniških dejavnosti
za različna področja delovanja učencev in dijakov. Rezultati raziskave v zače-
tni fazi projekta so pokazali, da sodelujoči učitelji osnovnih in srednjih šol naj-
večji pomen vključevanja umetniških izkušenj v vzgojno-izobraževalni pro-
ces pripisujejo pri ustvarjanju prijetne razredne klime, sproščenosti, ustvar-
jalnosti in dobrega počutja (Geršak idr. 2022). V primerjavi z rezultati v zače-
tni fazi projekta je tokratna raziskava pokazala največji pomen vključevanja
umetniških dejavnosti na področju novih umetniških izkušenj in sporazume-
70
