Page 78 - Kroflič, R., S. Rutar in B. Borota, ur. 2022. Umetnost v vzgoji v vrtcih in šolah: projekt SKUM. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 78
na Podgornik, Jana Kalin in Katja Jeznik
pomena različnih prostorov v skupnosti izhajamo iz ideje »tretjih prostorov«,
ki sta jo v osemdesetih letih prejšnjega stoletja vpeljala Oldenburg in Bris-
sett (1982). Tretji prostor sta opredelila kot javni prostor, »kjer se ljudje zbirajo
predvsem zato, da uživajo v družbi drug drugega« (str. 269). Gre za zelo raz-
lične prostore, ki so v prvi vrsti namenjeni zadovoljevanju temeljne potrebe
ljudi po druženju in povezovanju. Morisson (2018) ob sklicevanju na ome-
njena avtorja ugotavlja, da v sodobni družbi ni mogoče preprosto določiti
meja prostorov druženja po namenu, saj sodobno življenje ustvarja okolja,
katerih funkcije se prekrivajo in posegajo druga v drugo (angl. co-mingling).
Kot ugotavljajo Katja Mažgon, Klara Skubic Ermenc in Jasna Jeznik (2019), tudi
vzgojno-izobraževalne ustanove že dolgo niso več le okolje, v katerega so
otroci in mladi vključeni zaradi njihove osnovne izobraževalne funkcije, tem-
več vse bolj postajajo prostor, ki je tesno vpet v siceršnje okolje.
Kroflič (2022, 7) pa zapiše, da so lahko vzgojno-izobraževalne ustanove tudi
»žarišča kulturnega življenja v lokalnem okolju«. Prve zametke takšne vloge
vzgojno-izobraževalnih ustanov na območju Slovenije gre iskati v začetkih
čitalništva v 60. letih 19. stoletja. Urška Perenič (2012, 365) ugotavlja, da je
društveno življenje, ki je vključevalo spodbujanje branja, zbiranje, hranje-
nje in razširjanje časopisja ter knjig, skrb za dramsko-gledališko dejavnost ter
prevajanje in prirejanje literature za narodnokulturne ter zabavne prireditve
igralo zelo pomembno vlogo pri razvoju literarnega življenja in kulture. Obu-
ditev ideje vzgojno-izobraževalne ustanove kot žarišča kulturnega življenja
v lokalnem okolju pa je bil eden od ciljev projekta Razvoj in udejanjanje ino-
vativnih učnih okolij in prožnih oblik učenja za dvig splošnih kompetenc –
razvoj sporazumevalnih zmožnosti s kulturno-umetnostno vzgojo (SKUM).
V pričujočem prispevku najprej predstavimo osnovna teoretska izhodišča
razumevanja pedagoškega pomena umetnosti in vlogo vzgojno-izobraže-
valne ustanove v skupnosti. V drugem delu prispevka pa na osnovi ugoto-
vitev, do katerih smo prišli s pomočjo fokusnih intervjujev s koordinatorji
omenjenega projekta, odgovorimo na vprašanja o tem, v kolikšni meri in na
kakšen način vrtci TER šole sodelujejo s posameznimi umetniki in kulturnimi
ustanovami v svojem lokalnem okolju pri organizaciji ter izvedbi različnih
kulturno-umetniških dogodkov, dejavnosti in prireditev, predvsem pa, ali po
mnenju intervjuvancev šole oziroma vrtci privzemajo vlogo kulturnega stiči-
šča v svojem lokalnem okolju.
Pomen vzgoje z umetnostjo
Kot zapiše Kroflič (2019; 2022), razmisleki o pomenu umetnosti v kontekstu
vzgoje in izobraževanja niso vzniknili v sodobnosti, ampak segajo v zgodo-
78
pomena različnih prostorov v skupnosti izhajamo iz ideje »tretjih prostorov«,
ki sta jo v osemdesetih letih prejšnjega stoletja vpeljala Oldenburg in Bris-
sett (1982). Tretji prostor sta opredelila kot javni prostor, »kjer se ljudje zbirajo
predvsem zato, da uživajo v družbi drug drugega« (str. 269). Gre za zelo raz-
lične prostore, ki so v prvi vrsti namenjeni zadovoljevanju temeljne potrebe
ljudi po druženju in povezovanju. Morisson (2018) ob sklicevanju na ome-
njena avtorja ugotavlja, da v sodobni družbi ni mogoče preprosto določiti
meja prostorov druženja po namenu, saj sodobno življenje ustvarja okolja,
katerih funkcije se prekrivajo in posegajo druga v drugo (angl. co-mingling).
Kot ugotavljajo Katja Mažgon, Klara Skubic Ermenc in Jasna Jeznik (2019), tudi
vzgojno-izobraževalne ustanove že dolgo niso več le okolje, v katerega so
otroci in mladi vključeni zaradi njihove osnovne izobraževalne funkcije, tem-
več vse bolj postajajo prostor, ki je tesno vpet v siceršnje okolje.
Kroflič (2022, 7) pa zapiše, da so lahko vzgojno-izobraževalne ustanove tudi
»žarišča kulturnega življenja v lokalnem okolju«. Prve zametke takšne vloge
vzgojno-izobraževalnih ustanov na območju Slovenije gre iskati v začetkih
čitalništva v 60. letih 19. stoletja. Urška Perenič (2012, 365) ugotavlja, da je
društveno življenje, ki je vključevalo spodbujanje branja, zbiranje, hranje-
nje in razširjanje časopisja ter knjig, skrb za dramsko-gledališko dejavnost ter
prevajanje in prirejanje literature za narodnokulturne ter zabavne prireditve
igralo zelo pomembno vlogo pri razvoju literarnega življenja in kulture. Obu-
ditev ideje vzgojno-izobraževalne ustanove kot žarišča kulturnega življenja
v lokalnem okolju pa je bil eden od ciljev projekta Razvoj in udejanjanje ino-
vativnih učnih okolij in prožnih oblik učenja za dvig splošnih kompetenc –
razvoj sporazumevalnih zmožnosti s kulturno-umetnostno vzgojo (SKUM).
V pričujočem prispevku najprej predstavimo osnovna teoretska izhodišča
razumevanja pedagoškega pomena umetnosti in vlogo vzgojno-izobraže-
valne ustanove v skupnosti. V drugem delu prispevka pa na osnovi ugoto-
vitev, do katerih smo prišli s pomočjo fokusnih intervjujev s koordinatorji
omenjenega projekta, odgovorimo na vprašanja o tem, v kolikšni meri in na
kakšen način vrtci TER šole sodelujejo s posameznimi umetniki in kulturnimi
ustanovami v svojem lokalnem okolju pri organizaciji ter izvedbi različnih
kulturno-umetniških dogodkov, dejavnosti in prireditev, predvsem pa, ali po
mnenju intervjuvancev šole oziroma vrtci privzemajo vlogo kulturnega stiči-
šča v svojem lokalnem okolju.
Pomen vzgoje z umetnostjo
Kot zapiše Kroflič (2019; 2022), razmisleki o pomenu umetnosti v kontekstu
vzgoje in izobraževanja niso vzniknili v sodobnosti, ampak segajo v zgodo-
78
