Page 83 - Kroflič, R., S. Rutar in B. Borota, ur. 2022. Umetnost v vzgoji v vrtcih in šolah: projekt SKUM. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 83
Vzgojno-izobraževalna ustanova kot kulturno stičišče lokalnega okolja
in ne kot oviro. Partnerstvo označuje raznolikost izkušenj, zmožnosti,
spretnosti in pogledov vseh vključenih, kar pripomore h globljemu ra-
zumevanju situacije ter prepoznavanju novih priložnosti v medsebojni
raznolikosti.
– Potrebna sta upoštevanje in spoštovanje tradicije ter kulturne raznoli-
kosti udeleženih. Za uspešno partnersko sodelovanje je potrebno med-
sebojno spoštovanje raznolikosti vseh vpletenih glede njihovih vre-
dnot, prepričanj, stališč, izobrazbe, znanja ipd.
– Pri sodelovanju je pomembna usmerjenost v temeljne cilje partnerstva,
kar pomaga pri reševanju problemov, pripravi preventivnih nalog ipd.
Pomembno vlogo pa ima tudi celoten proces partnerskega sodelova-
nja.
Vzgojno-izobraževalne ustanove v primerjavi s kulturnimi ter z umetno-
stnimi ustanovami vstopajo v medsebojno partnerstvo s sicer različnimi
cilji in nameni, pridobivajo pa vsaka svoje specifične prednosti. Za šolo in
vrtec sodelovanje pomeni odpiranje v lokalno skupnost in širši družbeni
prostor; otrokom in učencem omogoča stik z umetnostjo ter neposredni
dostop do kulture in umetnosti. Sodelovanje omogoča kakovostnejše do-
seganje vzgojno-izobraževalnih ciljev in obogatitev programa vrtca ozi-
roma šole. Kulturne in umetnostne ustanove pa v partnerstvu z vzgojno-
izobraževalnimi ustanovami pridobivajo nove uporabnike svojih storitev,
oblikujejo nove generacije ustvarjalcev, sodelovanje jih spodbuja k razširja-
nju storitev na področju pedagoškega dela in kulturno-umetnostnega vzgoj-
nega delovanja, omogoča jim pridobivanje povratne informacije o svoji po-
nudbi, na osnovi katere lahko svoj program izboljšujejo in prilagajajo raz-
ličnim ciljnim skupinam, med katerimi so pomembna publika prav otroci in
mladostniki (glej npr. Melkamu 2016, 45).
Pomembna tradicija opisanih vidikov medsebojnega sodelovanja se uve-
ljavlja skozi različne strateške projekte na sistemski ravni. Izpostavimo lahko
predvsem dva. Prvi je Kulturni bazar (https://kulturnibazar.si/), ki z med-
sebojnim sodelovanjem, s povezovanjem različnih področij in kakovostno
kulturno-umetnostno vzgojo v formalnem ter neformalnem izobraževanju
prispeva k inovativnejšemu učnemu okolju in celovitemu razvoju otrok ter
mladih. Poteka v organizaciji Ministrstva za kulturo, Ministrstva za izobra-
ževanje, znanost in šport ter Zavoda Republike Slovenije za šolstvo. Osre-
dnji dogodek Kulturnega bazarja je vsakoletno celodnevno nacionalno stro-
kovno usposabljanje, na katerega so, poleg strokovnih delavcev, povabljeni
tudi otroci in mladostniki, starši pa tudi siceršnja javnost.
83
in ne kot oviro. Partnerstvo označuje raznolikost izkušenj, zmožnosti,
spretnosti in pogledov vseh vključenih, kar pripomore h globljemu ra-
zumevanju situacije ter prepoznavanju novih priložnosti v medsebojni
raznolikosti.
– Potrebna sta upoštevanje in spoštovanje tradicije ter kulturne raznoli-
kosti udeleženih. Za uspešno partnersko sodelovanje je potrebno med-
sebojno spoštovanje raznolikosti vseh vpletenih glede njihovih vre-
dnot, prepričanj, stališč, izobrazbe, znanja ipd.
– Pri sodelovanju je pomembna usmerjenost v temeljne cilje partnerstva,
kar pomaga pri reševanju problemov, pripravi preventivnih nalog ipd.
Pomembno vlogo pa ima tudi celoten proces partnerskega sodelova-
nja.
Vzgojno-izobraževalne ustanove v primerjavi s kulturnimi ter z umetno-
stnimi ustanovami vstopajo v medsebojno partnerstvo s sicer različnimi
cilji in nameni, pridobivajo pa vsaka svoje specifične prednosti. Za šolo in
vrtec sodelovanje pomeni odpiranje v lokalno skupnost in širši družbeni
prostor; otrokom in učencem omogoča stik z umetnostjo ter neposredni
dostop do kulture in umetnosti. Sodelovanje omogoča kakovostnejše do-
seganje vzgojno-izobraževalnih ciljev in obogatitev programa vrtca ozi-
roma šole. Kulturne in umetnostne ustanove pa v partnerstvu z vzgojno-
izobraževalnimi ustanovami pridobivajo nove uporabnike svojih storitev,
oblikujejo nove generacije ustvarjalcev, sodelovanje jih spodbuja k razširja-
nju storitev na področju pedagoškega dela in kulturno-umetnostnega vzgoj-
nega delovanja, omogoča jim pridobivanje povratne informacije o svoji po-
nudbi, na osnovi katere lahko svoj program izboljšujejo in prilagajajo raz-
ličnim ciljnim skupinam, med katerimi so pomembna publika prav otroci in
mladostniki (glej npr. Melkamu 2016, 45).
Pomembna tradicija opisanih vidikov medsebojnega sodelovanja se uve-
ljavlja skozi različne strateške projekte na sistemski ravni. Izpostavimo lahko
predvsem dva. Prvi je Kulturni bazar (https://kulturnibazar.si/), ki z med-
sebojnim sodelovanjem, s povezovanjem različnih področij in kakovostno
kulturno-umetnostno vzgojo v formalnem ter neformalnem izobraževanju
prispeva k inovativnejšemu učnemu okolju in celovitemu razvoju otrok ter
mladih. Poteka v organizaciji Ministrstva za kulturo, Ministrstva za izobra-
ževanje, znanost in šport ter Zavoda Republike Slovenije za šolstvo. Osre-
dnji dogodek Kulturnega bazarja je vsakoletno celodnevno nacionalno stro-
kovno usposabljanje, na katerega so, poleg strokovnih delavcev, povabljeni
tudi otroci in mladostniki, starši pa tudi siceršnja javnost.
83
