Page 81 - Kroflič, R., S. Rutar in B. Borota, ur. 2022. Umetnost v vzgoji v vrtcih in šolah: projekt SKUM. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 81
Vzgojno-izobraževalna ustanova kot kulturno stičišče lokalnega okolja
cije in posamezni umetniki. Partnersko sodelovanje pa krepi tudi skupnost in
prispeva k njenemu razvoju, vzpostavlja pomembno povezanost med starši,
šolo in skupnostjo. Partnerstvo omogoča učencem, da se predstavijo v sku-
pnosti, da postanejo aktivni državljani v svojih okoljih (Arts Education Par-
tnership 1999). Sodelovanje vzgojno-izobraževalnih in kulturno-umetniških
ustanov ter posameznikov predstavlja pot za razvoj ustvarjalnosti in zmož-
nosti sodelovanja med učenci, ki jim bo v podporo pri njihovem kasnejšem
poklicnem delovanju (Speiss in Lynch 2008 v Carlisle 2011), pogostokrat tudi
v lokalni skupnosti.
Partnerstvo vrtcev in šol ter kulturno-umetniških ustanov razvija dina-
mično mrežo trajnega sodelovanja in povezovanja med različnimi subjekti
tega sodelovanja: še posebej se krepi povezanost med vrtci, šolami in sku-
pnostjo. Partnerji gradijo kulturo sodelovanja skozi delitev virov, znanja in
strokovnosti za namene razvoja umetniških vsebin ter dejavnosti v vrtcih in
šolah ter širši skupnosti. Na ta način omogočajo in širijo dostopnost umetno-
sti ter umetniškega vključevanja vsem učencem in strokovnim delavcem v
vrtcih ter šolah. Na poseben način pa to omogoča tudi dostopnost umetno-
stne izkušnje lokalni skupnosti, ko udeleženci svojo izkušnjo delijo v javnih
prostorih in s prebivalci (lokalne in širše družbene) skupnosti.
Vermeersch in Anneloes Vandenbrouck (2013) navajata, da obstaja splo-
šno prepričanje o prednostih sodelovanja med vzgojno-izobraževalnimi in
kulturno-umetniškimi ustanovami, manjkajo pa primeri dobre prakse, iz ka-
terih bi bilo razvidno, kako to sodelovanje poteka na operativni ravni, katere
strategije sodelovanja so najustreznejše in kako okrepiti to sodelovanje. V
projektu SKUM so strokovni delavci vrtcev in šol ter umetniki razvili in uve-
ljavljali številne primere kakovostnega sodelovanja, ki predstavljajo pomem-
ben prispevek na področju teoretičnih zasnov in praktičnega učnega delova-
nja (glej npr. prispevke v tematski številki revije Vzgoja in izobraževanje: revija
za teoretična in praktična vprašanja vzgojno izobraževalnega dela 53 (1–2)).
Krepitev šole in vrtca kot kulturnega stičišča v lokalnem okolju je bil po-
memben cilj projekta SKUM. Šole in vrtci namreč obogatijo kulturno življe-
nje v domačem okolju, učenci pa prepoznavajo smiselnost lastnega umetni-
škega ustvarjanja, ko lahko svoje dosežke predstavijo širši javnosti (Projektna
dokumentacija SKUM 2017).
Preko kulturno-umetnostne vzgoje vrtci in šole povezujejo različne pred-
stavnike skupnosti (posameznike in organizacije) z namenom večje soci-
alne kohezivnosti ter skupnostne identitete. Vzgojno-izobraževalna usta-
nova postaja prostor srečevanja različnih posameznikov (glede na socialno-
ekonomski status, etnično pripadnost itd.) ter omogoča prostor za izvajanje
81
cije in posamezni umetniki. Partnersko sodelovanje pa krepi tudi skupnost in
prispeva k njenemu razvoju, vzpostavlja pomembno povezanost med starši,
šolo in skupnostjo. Partnerstvo omogoča učencem, da se predstavijo v sku-
pnosti, da postanejo aktivni državljani v svojih okoljih (Arts Education Par-
tnership 1999). Sodelovanje vzgojno-izobraževalnih in kulturno-umetniških
ustanov ter posameznikov predstavlja pot za razvoj ustvarjalnosti in zmož-
nosti sodelovanja med učenci, ki jim bo v podporo pri njihovem kasnejšem
poklicnem delovanju (Speiss in Lynch 2008 v Carlisle 2011), pogostokrat tudi
v lokalni skupnosti.
Partnerstvo vrtcev in šol ter kulturno-umetniških ustanov razvija dina-
mično mrežo trajnega sodelovanja in povezovanja med različnimi subjekti
tega sodelovanja: še posebej se krepi povezanost med vrtci, šolami in sku-
pnostjo. Partnerji gradijo kulturo sodelovanja skozi delitev virov, znanja in
strokovnosti za namene razvoja umetniških vsebin ter dejavnosti v vrtcih in
šolah ter širši skupnosti. Na ta način omogočajo in širijo dostopnost umetno-
sti ter umetniškega vključevanja vsem učencem in strokovnim delavcem v
vrtcih ter šolah. Na poseben način pa to omogoča tudi dostopnost umetno-
stne izkušnje lokalni skupnosti, ko udeleženci svojo izkušnjo delijo v javnih
prostorih in s prebivalci (lokalne in širše družbene) skupnosti.
Vermeersch in Anneloes Vandenbrouck (2013) navajata, da obstaja splo-
šno prepričanje o prednostih sodelovanja med vzgojno-izobraževalnimi in
kulturno-umetniškimi ustanovami, manjkajo pa primeri dobre prakse, iz ka-
terih bi bilo razvidno, kako to sodelovanje poteka na operativni ravni, katere
strategije sodelovanja so najustreznejše in kako okrepiti to sodelovanje. V
projektu SKUM so strokovni delavci vrtcev in šol ter umetniki razvili in uve-
ljavljali številne primere kakovostnega sodelovanja, ki predstavljajo pomem-
ben prispevek na področju teoretičnih zasnov in praktičnega učnega delova-
nja (glej npr. prispevke v tematski številki revije Vzgoja in izobraževanje: revija
za teoretična in praktična vprašanja vzgojno izobraževalnega dela 53 (1–2)).
Krepitev šole in vrtca kot kulturnega stičišča v lokalnem okolju je bil po-
memben cilj projekta SKUM. Šole in vrtci namreč obogatijo kulturno življe-
nje v domačem okolju, učenci pa prepoznavajo smiselnost lastnega umetni-
škega ustvarjanja, ko lahko svoje dosežke predstavijo širši javnosti (Projektna
dokumentacija SKUM 2017).
Preko kulturno-umetnostne vzgoje vrtci in šole povezujejo različne pred-
stavnike skupnosti (posameznike in organizacije) z namenom večje soci-
alne kohezivnosti ter skupnostne identitete. Vzgojno-izobraževalna usta-
nova postaja prostor srečevanja različnih posameznikov (glede na socialno-
ekonomski status, etnično pripadnost itd.) ter omogoča prostor za izvajanje
81
