Page 79 - Kroflič, R., S. Rutar in B. Borota, ur. 2022. Umetnost v vzgoji v vrtcih in šolah: projekt SKUM. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 79
Vzgojno-izobraževalna ustanova kot kulturno stičišče lokalnega okolja
vino premišljevanja o povezanosti estetike in etike, lepega in dobrega. Kro-
flič (2019, 169) osnovni pedagoški pomen umetnosti prepozna v dvojem. Eno
je ohranjanje ideje o specifični naravi umetnosti, »ki je, ko gre za podporo
razvoju človečnosti, ni mogoče enakovredno nadomestiti z drugimi mediji
pridobivanja znanja in izkušenj«, drugo pa je sodobno iskanje dokazov o po-
membnih vplivih ukvarjanja z umetnostjo v pragmatičnem smislu za razvoj
uporabnih kompetenc. Oziroma kot zapiše Kroflič (2019, 169): »zaradi vpliva
ukvarjanja z umetniškimi jeziki na razvoj uporabnih spretnosti (npr. izboljša-
nja jezikovne in matematične pismenosti) in zmožnosti (npr. radovednosti,
ustvarjalnosti, domišljije, delovne discipline, sodelovanja)«.
Tudi Vesna Geršak idr. (2022) na podlagi pregleda različnih dokumentov
izpostavijo dva temeljna pristopa umetnostne vzgoje, ki pomembno prispe-
vata k izboljšanju kakovosti izobraževanja. Prvi je umetnost kot šolski pred-
met in drugi kot metoda učenja ter poučevanja. Na osnovi raziskave, v kateri
so preučevale pogled učiteljev na pomen integracije umetnosti na različnih
področjih delovanja učencev in dijakov v začetni fazi projekta SKUM, so razi-
skovalke ugotovile, da srednješolski učitelji pomen umetnosti prepoznavajo
pri ustvarjanju prijetnejše razredne klime, ki vključuje sproščenost, ustvarjal-
nost in dobro počutje, osnovnošolski pa poudarijo tudi boljšo zapomnitev
obravnavnih vsebin ter večje zanimanje učencev za te vsebine. Manjši po-
men umetnosti sta obe skupini učiteljev prepoznali na socialno-čustvenem
področju, torej pri spoprijemanju učencev in dijakov s stiskami, oblikovanju
odnosov z drugimi, razumevanju družbe ter spodbujanju interesa za umet-
nost. Raziskovalke so ugotovile, da se vključevanje umetniških dejavnosti v
razredu bolj odraža v »ustvarjanju klime« kot pa na »učnem« področju, bo pa,
kot izpostavijo, dokončna potrditev nakazanega zahtevala še dodatne razis-
kave in analizo stanja po koncu projektnih aktivnosti.
Kroflič (2019) bolj kot izobraževalno izpostavlja vzgojno moč umetnosti,
ki jo identificira na treh ravneh: vzgoja za umetnost, v umetnosti in preko
umetnosti. Prva ustvarja nove generacije umetnikov, druga razvija kapacitete
za umetniške izkušnje (ustvarjanje v umetniških jezikih in doživljanje ume-
tnosti), tretja pa preko umetnosti izpostavlja rabo umetnosti tudi za dosega-
nje drugih vzgojno-izobraževalnih ciljev. Nekateri že objavljeni rezultati pro-
jekta SKUM dokazujejo, da se da že v okviru obstoječe kurikularne vzgojno-
izobraževalne zasnove dokazovati in spodbujati pedagoški pomen umetno-
sti na ravni izgradnje inovativnih učnih okolij, ki spodbujajo koncept vzgoje
z umetnostjo, kot še posebej dragocen pa se je ta pristop izkazal v dolgem
obdobju zaprtja vzgojno-izobraževalnih ustanov kot posledice pandemije v
šolskem letu 2020/2021. Štirn Janota, Kroflič in Darja Štirn (2022 17) zapišejo, da
79
vino premišljevanja o povezanosti estetike in etike, lepega in dobrega. Kro-
flič (2019, 169) osnovni pedagoški pomen umetnosti prepozna v dvojem. Eno
je ohranjanje ideje o specifični naravi umetnosti, »ki je, ko gre za podporo
razvoju človečnosti, ni mogoče enakovredno nadomestiti z drugimi mediji
pridobivanja znanja in izkušenj«, drugo pa je sodobno iskanje dokazov o po-
membnih vplivih ukvarjanja z umetnostjo v pragmatičnem smislu za razvoj
uporabnih kompetenc. Oziroma kot zapiše Kroflič (2019, 169): »zaradi vpliva
ukvarjanja z umetniškimi jeziki na razvoj uporabnih spretnosti (npr. izboljša-
nja jezikovne in matematične pismenosti) in zmožnosti (npr. radovednosti,
ustvarjalnosti, domišljije, delovne discipline, sodelovanja)«.
Tudi Vesna Geršak idr. (2022) na podlagi pregleda različnih dokumentov
izpostavijo dva temeljna pristopa umetnostne vzgoje, ki pomembno prispe-
vata k izboljšanju kakovosti izobraževanja. Prvi je umetnost kot šolski pred-
met in drugi kot metoda učenja ter poučevanja. Na osnovi raziskave, v kateri
so preučevale pogled učiteljev na pomen integracije umetnosti na različnih
področjih delovanja učencev in dijakov v začetni fazi projekta SKUM, so razi-
skovalke ugotovile, da srednješolski učitelji pomen umetnosti prepoznavajo
pri ustvarjanju prijetnejše razredne klime, ki vključuje sproščenost, ustvarjal-
nost in dobro počutje, osnovnošolski pa poudarijo tudi boljšo zapomnitev
obravnavnih vsebin ter večje zanimanje učencev za te vsebine. Manjši po-
men umetnosti sta obe skupini učiteljev prepoznali na socialno-čustvenem
področju, torej pri spoprijemanju učencev in dijakov s stiskami, oblikovanju
odnosov z drugimi, razumevanju družbe ter spodbujanju interesa za umet-
nost. Raziskovalke so ugotovile, da se vključevanje umetniških dejavnosti v
razredu bolj odraža v »ustvarjanju klime« kot pa na »učnem« področju, bo pa,
kot izpostavijo, dokončna potrditev nakazanega zahtevala še dodatne razis-
kave in analizo stanja po koncu projektnih aktivnosti.
Kroflič (2019) bolj kot izobraževalno izpostavlja vzgojno moč umetnosti,
ki jo identificira na treh ravneh: vzgoja za umetnost, v umetnosti in preko
umetnosti. Prva ustvarja nove generacije umetnikov, druga razvija kapacitete
za umetniške izkušnje (ustvarjanje v umetniških jezikih in doživljanje ume-
tnosti), tretja pa preko umetnosti izpostavlja rabo umetnosti tudi za dosega-
nje drugih vzgojno-izobraževalnih ciljev. Nekateri že objavljeni rezultati pro-
jekta SKUM dokazujejo, da se da že v okviru obstoječe kurikularne vzgojno-
izobraževalne zasnove dokazovati in spodbujati pedagoški pomen umetno-
sti na ravni izgradnje inovativnih učnih okolij, ki spodbujajo koncept vzgoje
z umetnostjo, kot še posebej dragocen pa se je ta pristop izkazal v dolgem
obdobju zaprtja vzgojno-izobraževalnih ustanov kot posledice pandemije v
šolskem letu 2020/2021. Štirn Janota, Kroflič in Darja Štirn (2022 17) zapišejo, da
79
