Page 80 - Kroflič, R., S. Rutar in B. Borota, ur. 2022. Umetnost v vzgoji v vrtcih in šolah: projekt SKUM. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 80
na Podgornik, Jana Kalin in Katja Jeznik
njihovi rezultati kažejo, da lahko s premišljenimi didaktičnimi in vsebinskimi
posegi uspemo nasloviti specifičnost »bivanja mladih v karanteni«, kljub na-
veličanosti pa pripeljati mednje tudi novo motivacijo za kreativne oblike uče-
nja, ustvarjanja in medsebojne komunikacije.
Ne glede na to, s katerimi cilji ga utemeljujemo, lahko sklenemo, da ima pe-
dagoški pomen umetnosti velik potencial. V nadaljevanju bomo razmislek o
pomenu umetnosti znotraj vzgojno-izobraževalnih ustanov nadgradili z raz-
mislekom o pomenu odpiranja, povezovanja in stapljanja slednjih z okoljem.
Povezovanje vzgojno-izobraževalnih ustanov z lokalnim okoljem
Vzgojno-izobraževalna ustanova je vpeta v lokalno in širše družbeno oko-
lje (Bečaj 2009; Deutsch in Kolar 2009), znotraj katerega vzpostavlja številne
oblike povezovanja in sodelovanja z drugimi. Pomembno pa se je zavedati,
da se »vrata« med vzgojno-izobraževalno ustanovo in skupnostjo odpirajo v
obe smeri, kar pomeni, da vzgojno-izobraževalna ustanova vzpostavlja mož-
nosti in razmere za vnašanje programov ter storitev skupnosti v vzgojno-
izobraževalno ustanovo, in obratno, da skupnost sprejema in zagotavlja pod-
poro vzgojno-izobraževalni ustanovi oziroma njenim programom ter dejav-
nostim, namenjenim posameznikom in ustanovam v skupnosti (The Federa-
tion for Community Schools b. l., 23; glej tudi Gregorčič Mrvar idr. 2016).
Močno partnerstvo med kulturnimi ustanovami ter vrtci in šolami prinaša
številne pozitivne vplive na področje kulturno-umetnostne vzgoje in izo-
braževanja: sodelovanje gradi vključenost in pripadnost skupnosti ter med-
sebojno povezanost (Aspin 2010), zagotavlja boljšo opremljenost vzgojno-
izobraževalni ustanovi za področje umetnostne vzgoje (Carlisle 2011), par-
tnerstvo na organizacijski in osebni ravni (učiteljev in umetnikov) prinaša
boljše rezultate umetnostnih projektov z vidika dosežkov in učnih izkušenj
vseh vključenih (Bamford 2006; Harland idr. 2005), izboljšuje učiteljevo pou-
čevanje in ga usposablja za večje upoštevanje raznolikih učnih potreb učen-
cev (Carlisle 2011), prispeva k celostnemu razvoju učencev (Carlisle 2011),
poveča vključenost družin in staršev v šolsko skupnost in vsakodnevno
vzgojno-izobraževalno delo njihovih otrok (Remer 2010), poveže različne
umetniške izkušnje in izhodišča ter tako okrepi profesionalni razvoj vseh
vključenih strokovnjakov (Wimmer 2009; Carlisle 2011) in krepi kulturno ra-
zumevanje z razvijanjem učenčevih ustvarjalnih ter sodelovalnih zmožnosti
in inovativnega razmišljanja (Carlisle 2011).
Ob naštetih prednostih, ki se v veliki meri nanašajo na pridobitve za vzgoj-
no-izobraževalne ustanove in učence, ne gre pozabiti na prednosti, ki jih
skozi partnersko sodelovanje pridobijo tudi kulturno-umetniške organiza-
80
njihovi rezultati kažejo, da lahko s premišljenimi didaktičnimi in vsebinskimi
posegi uspemo nasloviti specifičnost »bivanja mladih v karanteni«, kljub na-
veličanosti pa pripeljati mednje tudi novo motivacijo za kreativne oblike uče-
nja, ustvarjanja in medsebojne komunikacije.
Ne glede na to, s katerimi cilji ga utemeljujemo, lahko sklenemo, da ima pe-
dagoški pomen umetnosti velik potencial. V nadaljevanju bomo razmislek o
pomenu umetnosti znotraj vzgojno-izobraževalnih ustanov nadgradili z raz-
mislekom o pomenu odpiranja, povezovanja in stapljanja slednjih z okoljem.
Povezovanje vzgojno-izobraževalnih ustanov z lokalnim okoljem
Vzgojno-izobraževalna ustanova je vpeta v lokalno in širše družbeno oko-
lje (Bečaj 2009; Deutsch in Kolar 2009), znotraj katerega vzpostavlja številne
oblike povezovanja in sodelovanja z drugimi. Pomembno pa se je zavedati,
da se »vrata« med vzgojno-izobraževalno ustanovo in skupnostjo odpirajo v
obe smeri, kar pomeni, da vzgojno-izobraževalna ustanova vzpostavlja mož-
nosti in razmere za vnašanje programov ter storitev skupnosti v vzgojno-
izobraževalno ustanovo, in obratno, da skupnost sprejema in zagotavlja pod-
poro vzgojno-izobraževalni ustanovi oziroma njenim programom ter dejav-
nostim, namenjenim posameznikom in ustanovam v skupnosti (The Federa-
tion for Community Schools b. l., 23; glej tudi Gregorčič Mrvar idr. 2016).
Močno partnerstvo med kulturnimi ustanovami ter vrtci in šolami prinaša
številne pozitivne vplive na področje kulturno-umetnostne vzgoje in izo-
braževanja: sodelovanje gradi vključenost in pripadnost skupnosti ter med-
sebojno povezanost (Aspin 2010), zagotavlja boljšo opremljenost vzgojno-
izobraževalni ustanovi za področje umetnostne vzgoje (Carlisle 2011), par-
tnerstvo na organizacijski in osebni ravni (učiteljev in umetnikov) prinaša
boljše rezultate umetnostnih projektov z vidika dosežkov in učnih izkušenj
vseh vključenih (Bamford 2006; Harland idr. 2005), izboljšuje učiteljevo pou-
čevanje in ga usposablja za večje upoštevanje raznolikih učnih potreb učen-
cev (Carlisle 2011), prispeva k celostnemu razvoju učencev (Carlisle 2011),
poveča vključenost družin in staršev v šolsko skupnost in vsakodnevno
vzgojno-izobraževalno delo njihovih otrok (Remer 2010), poveže različne
umetniške izkušnje in izhodišča ter tako okrepi profesionalni razvoj vseh
vključenih strokovnjakov (Wimmer 2009; Carlisle 2011) in krepi kulturno ra-
zumevanje z razvijanjem učenčevih ustvarjalnih ter sodelovalnih zmožnosti
in inovativnega razmišljanja (Carlisle 2011).
Ob naštetih prednostih, ki se v veliki meri nanašajo na pridobitve za vzgoj-
no-izobraževalne ustanove in učence, ne gre pozabiti na prednosti, ki jih
skozi partnersko sodelovanje pridobijo tudi kulturno-umetniške organiza-
80
