Page 85 - Kroflič, R., S. Rutar in B. Borota, ur. 2022. Umetnost v vzgoji v vrtcih in šolah: projekt SKUM. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 85
Vzgojno-izobraževalna ustanova kot kulturno stičišče lokalnega okolja
Možne ovire glede sodelovanja med vzgojno-izobraževalnimi ustanovami
in skupnostjo pa so (Gregorčič Mrvar idr. 2016): pomanjkanje podpore, spod-
bude in virov; lahko da osebje ni motivirano ali nima ustreznih kompetenc za
sodelovanje; pomanjkanje ustreznih finančnih, prostorskih in materialnih vi-
rov; pomanjkanje človeških virov, ki bi se ukvarjali s sodelovanjem; organiza-
cijske težave. Ovire na institucionalni ravni se lahko pojavijo zaradi različnosti
v kulturi organizacij ali v njihovi viziji in poslanstvu ter prevelikih količin ad-
ministrativnega dela. Morebitne ovire v okviru medsebojnega sodelovanja
je treba identificirati, sprejeti, razumeti in sistematično odpravljati (Gregor-
čič Mrvar idr. 2016). To omogoča evalvacija dosedanje prakse medsebojnega
sodelovanja, s katero ovrednotijo lastna stališča, ravnanja in (ne)učinkovitost
dosedanjega sodelovanja.
Namen in cilji raziskave
V okviru projekta Razvoj in udejanjanje inovativnih učnih okolij in prožnih
oblik učenja za dvig splošnih kompetenc – razvoj sporazumevalnih zmož-
nosti s kulturno-umetnostno vzgojo (SKUM) smo izvedli kvalitativno em-
pirično raziskavo, s pomočjo katere smo želeli ugotoviti, v kolikšni meri
vzgojno-izobraževalne ustanove nastopajo kot kulturno stičišče v svojem
lokalnem okolju. Pri tem nas je zanimalo, na kakšen način vrtci in šole sode-
lujejo s posameznimi umetniki in kulturnimi ustanovami v svojem lokalnem
okolju pri organizaciji ter izvedbi različnih kulturno-umetniških dogodkov in
prireditev.
Cilj naše raziskave je bil ugotoviti, (1) v katere dokumente vrtcev in šol je
vključeno načrtovanje kulturno-umetnostne vzgoje, (2) kako so vrtci in šole
s pomočjo kulturno-umetniških dogodkov in dejavnosti sodelovali v lokal-
nem okolju v okviru civilnih iniciativ, (3) ali so v času sodelovanja v projektu
SKUM vrtci in šole predstavili kulturno-umetniške dejavnosti širši javnosti ter
medijem in lokalni politiki, (4) kaj je bilo ključno vodilo pri izbiri posameznih
umetnikov oziroma kulturnih ustanov, s katerimi so vzgojno-izobraževalne
ustanove sodelovale, (5) kakšen vpliv je imelo njihovo sodelovanje v projektu
SKUM na porajanje novih idej za kulturno-umetniške dejavnosti, ki so bile iz-
vedene v povezavi s kulturnimi institucijami in predstavljene širši publiki v lo-
kalnem okolju, (6) kako koordinatorji SKUM v vrtcih in šolah ocenjujejo svojo
udeležbo na strokovnih modulih s področja kulturno-umetnostne vzgoje, (7)
ali imajo vzgojno-izobraževalne ustanove, ki so vključene v projekt SKUM,
prostore, namenjene prvenstveno umetniškim dejavnostim in dogodkom
(razstavni likovni prostor, stalno postavljeni paneli za razstavljanje, oder, glas-
bena soba, šolski studio (radio) ipd.).
85
Možne ovire glede sodelovanja med vzgojno-izobraževalnimi ustanovami
in skupnostjo pa so (Gregorčič Mrvar idr. 2016): pomanjkanje podpore, spod-
bude in virov; lahko da osebje ni motivirano ali nima ustreznih kompetenc za
sodelovanje; pomanjkanje ustreznih finančnih, prostorskih in materialnih vi-
rov; pomanjkanje človeških virov, ki bi se ukvarjali s sodelovanjem; organiza-
cijske težave. Ovire na institucionalni ravni se lahko pojavijo zaradi različnosti
v kulturi organizacij ali v njihovi viziji in poslanstvu ter prevelikih količin ad-
ministrativnega dela. Morebitne ovire v okviru medsebojnega sodelovanja
je treba identificirati, sprejeti, razumeti in sistematično odpravljati (Gregor-
čič Mrvar idr. 2016). To omogoča evalvacija dosedanje prakse medsebojnega
sodelovanja, s katero ovrednotijo lastna stališča, ravnanja in (ne)učinkovitost
dosedanjega sodelovanja.
Namen in cilji raziskave
V okviru projekta Razvoj in udejanjanje inovativnih učnih okolij in prožnih
oblik učenja za dvig splošnih kompetenc – razvoj sporazumevalnih zmož-
nosti s kulturno-umetnostno vzgojo (SKUM) smo izvedli kvalitativno em-
pirično raziskavo, s pomočjo katere smo želeli ugotoviti, v kolikšni meri
vzgojno-izobraževalne ustanove nastopajo kot kulturno stičišče v svojem
lokalnem okolju. Pri tem nas je zanimalo, na kakšen način vrtci in šole sode-
lujejo s posameznimi umetniki in kulturnimi ustanovami v svojem lokalnem
okolju pri organizaciji ter izvedbi različnih kulturno-umetniških dogodkov in
prireditev.
Cilj naše raziskave je bil ugotoviti, (1) v katere dokumente vrtcev in šol je
vključeno načrtovanje kulturno-umetnostne vzgoje, (2) kako so vrtci in šole
s pomočjo kulturno-umetniških dogodkov in dejavnosti sodelovali v lokal-
nem okolju v okviru civilnih iniciativ, (3) ali so v času sodelovanja v projektu
SKUM vrtci in šole predstavili kulturno-umetniške dejavnosti širši javnosti ter
medijem in lokalni politiki, (4) kaj je bilo ključno vodilo pri izbiri posameznih
umetnikov oziroma kulturnih ustanov, s katerimi so vzgojno-izobraževalne
ustanove sodelovale, (5) kakšen vpliv je imelo njihovo sodelovanje v projektu
SKUM na porajanje novih idej za kulturno-umetniške dejavnosti, ki so bile iz-
vedene v povezavi s kulturnimi institucijami in predstavljene širši publiki v lo-
kalnem okolju, (6) kako koordinatorji SKUM v vrtcih in šolah ocenjujejo svojo
udeležbo na strokovnih modulih s področja kulturno-umetnostne vzgoje, (7)
ali imajo vzgojno-izobraževalne ustanove, ki so vključene v projekt SKUM,
prostore, namenjene prvenstveno umetniškim dejavnostim in dogodkom
(razstavni likovni prostor, stalno postavljeni paneli za razstavljanje, oder, glas-
bena soba, šolski studio (radio) ipd.).
85
