Page 78 - Mezgec, M., A. Andrejašič in S. Rutar, ur. 2022. Inovativne prakse v visokošolski didaktiki. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 78
ja Riccarda Kiswarday in Karmen Drljić
o visokem šolstvu. Na ta pravilnik se pretežno sklicujemo v nadaljevanju be-
sedila.
Študenti s posebnimi potrebami na Univerzi na Primorskem
Na Univerzi na Primorskem lahko študent, ki meni, da je upravičen do statusa
študenta s PP, odda vlogo, o kateri nato odloča pristojna komisija Senata Uni-
verze na Primorskem. Ta nato izda odločbo, s katero študentu – v primeru,
da je do tega upravičen – dodeli status študenta s PP. V odločbi sicer niso
opredeljene prilagoditve, ki naj bi jih študent potreboval pri študijskem pro-
cesu, prav tako niso opredeljene posebne potrebe, ki jih ima. Določeno pa je
obdobje trajanja statusa – študentu se status namreč lahko dodeli za dolo-
čeno omejeno obdobje ali pa za celotno obdobje trajanja študija (»Pravilnik
o študentih s PP na Univerzi na Primorskem«; v nadaljevanju »Pravilnik«). Če-
prav v odločbi niso navedene prilagoditve študijskega procesa, do katerih je
lahko upravičen študent s statusom študenta s PP, jih »Pravilnik« (2019) do-
loča. Nanašajo se na celoten študijski proces, in sicer na prilagojeno izvedbo
predavanj in vaj, prilagoditve v načinu preverjanja in ocenjevanja znanja ter
prilagoditve, ki jih študent potrebuje v knjižnici. V skladu z inkluzivno para-
digmo so prilagoditve, ki jih študent potrebuje za uspešno vključenost v štu-
dijski proces, individualizirane glede na njegove potrebe. V ta namen je bil
tudi oblikovan predlog možnih prilagoditev v skladu s specifičnimi izobraže-
valnimi potrebami določenih skupin posebnih potreb, kar je priloga k »Pra-
vilniku« (o predlogih prilagoditev nekaj več v nadaljevanju besedila). »Pra-
vilnik« (2019) poleg pravic študentov s PP predvideva tudi njihove dolžnosti
in s tem neposredno nakazuje na pričakovano aktivno ter samozagovorni-
ško vlogo študenta pri uresničevanju pravic, ki izhajajo iz statusa študenta s
PP. V »Pravilniku« so bile ob zadnji spremembi dodane dolžnosti visokošol-
skega zavoda, ki jasno določajo, na kakšen način Univerza na Primorskem, in
s tem njene članice, zagotavlja udejanjanje pravic iz »Pravilnika« (2019), ki naj
ne bodo le »mrtva črka na papirju«. Da do tega ne bi prišlo, pa skrbijo tudi
tutorji visokošolski učitelji. Ti imajo predvsem pomembno vlogo pri soobli-
kovanju individualnega študijskega načrta (v nadaljevanju IŠN), tj. individua-
liziran načrt prilagoditev, pomoči in podpore konkretnemu študentu s PP, ki
je v obliki obrazca priložen k »Pravilniku« (2019). Ker je individualiziran pro-
gam (s tem pa tudi IŠN v okviru visokošolskega izobraževanja) prepoznano in
pomembno orodje inkluzivnega izobraževanja, s pomočjo katerega oprede-
limo značilnosti in posebne potrebe posameznika (torej tudi študenta) ter na
podlagi tega načrtujemo prilagoditve učnega oziroma študijskega procesa,
ga v nadaljevanju podrobneje predstavljamo. Pred tem pa se osredotočamo
78
o visokem šolstvu. Na ta pravilnik se pretežno sklicujemo v nadaljevanju be-
sedila.
Študenti s posebnimi potrebami na Univerzi na Primorskem
Na Univerzi na Primorskem lahko študent, ki meni, da je upravičen do statusa
študenta s PP, odda vlogo, o kateri nato odloča pristojna komisija Senata Uni-
verze na Primorskem. Ta nato izda odločbo, s katero študentu – v primeru,
da je do tega upravičen – dodeli status študenta s PP. V odločbi sicer niso
opredeljene prilagoditve, ki naj bi jih študent potreboval pri študijskem pro-
cesu, prav tako niso opredeljene posebne potrebe, ki jih ima. Določeno pa je
obdobje trajanja statusa – študentu se status namreč lahko dodeli za dolo-
čeno omejeno obdobje ali pa za celotno obdobje trajanja študija (»Pravilnik
o študentih s PP na Univerzi na Primorskem«; v nadaljevanju »Pravilnik«). Če-
prav v odločbi niso navedene prilagoditve študijskega procesa, do katerih je
lahko upravičen študent s statusom študenta s PP, jih »Pravilnik« (2019) do-
loča. Nanašajo se na celoten študijski proces, in sicer na prilagojeno izvedbo
predavanj in vaj, prilagoditve v načinu preverjanja in ocenjevanja znanja ter
prilagoditve, ki jih študent potrebuje v knjižnici. V skladu z inkluzivno para-
digmo so prilagoditve, ki jih študent potrebuje za uspešno vključenost v štu-
dijski proces, individualizirane glede na njegove potrebe. V ta namen je bil
tudi oblikovan predlog možnih prilagoditev v skladu s specifičnimi izobraže-
valnimi potrebami določenih skupin posebnih potreb, kar je priloga k »Pra-
vilniku« (o predlogih prilagoditev nekaj več v nadaljevanju besedila). »Pra-
vilnik« (2019) poleg pravic študentov s PP predvideva tudi njihove dolžnosti
in s tem neposredno nakazuje na pričakovano aktivno ter samozagovorni-
ško vlogo študenta pri uresničevanju pravic, ki izhajajo iz statusa študenta s
PP. V »Pravilniku« so bile ob zadnji spremembi dodane dolžnosti visokošol-
skega zavoda, ki jasno določajo, na kakšen način Univerza na Primorskem, in
s tem njene članice, zagotavlja udejanjanje pravic iz »Pravilnika« (2019), ki naj
ne bodo le »mrtva črka na papirju«. Da do tega ne bi prišlo, pa skrbijo tudi
tutorji visokošolski učitelji. Ti imajo predvsem pomembno vlogo pri soobli-
kovanju individualnega študijskega načrta (v nadaljevanju IŠN), tj. individua-
liziran načrt prilagoditev, pomoči in podpore konkretnemu študentu s PP, ki
je v obliki obrazca priložen k »Pravilniku« (2019). Ker je individualiziran pro-
gam (s tem pa tudi IŠN v okviru visokošolskega izobraževanja) prepoznano in
pomembno orodje inkluzivnega izobraževanja, s pomočjo katerega oprede-
limo značilnosti in posebne potrebe posameznika (torej tudi študenta) ter na
podlagi tega načrtujemo prilagoditve učnega oziroma študijskega procesa,
ga v nadaljevanju podrobneje predstavljamo. Pred tem pa se osredotočamo
78
