Page 81 - Mezgec, M., A. Andrejašič in S. Rutar, ur. 2022. Inovativne prakse v visokošolski didaktiki. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 81
Sooblikovanje individualiziranega načrta za študenta s posebnimi potrebami
2005). Slednje je ključno predvsem v procesu pridobivanja statusa študenta
s PP kot tudi potem, ko mora svoje izobraževalne potrebe artikulirati v okviru
individualiziranega načrta pomoči in podpore.
Študent lahko svoje samozagovorniške spretnosti uporabi tudi pri obliko-
vanju IŠN, ko v varnem okolju sodelovanja s tutorjem visokošolskim učite-
ljem ubesedi svoje potrebe po prilagoditvah, ki jih bo moral zagovarjati v
neposredni komunikaciji s posameznimi visokošolskimi učitelji in z njihovimi
sodelavci. Obenem to zanj predstavlja tudi priložnost za izgrajevanje rezi-
lientnosti, saj ga različne situacije med študijem postavijo pred dejstvo, da
se mora z izzivi aktivno soočiti in poiskati rešitve. Z zaključkom študija se za
marsikaterega študenta s PP (izvzemši tiste, ki potrebujejo pomoč osebnega
asistenta) zaključi tudi obdobje usmerjene podpore, ki jo potrebuje zaradi
svojih posebnih potreb. Zato je ključnega pomena, da ga skozi tutorsko po-
moč in podporo ter posledično v procesu sooblikovanja IŠN spodbudimo k
samozagovorništvu ter izgrajevanju rezilientnosti in izvršilnih funkcij. Naj na
tem mestu kot primer dobre prakse omenimo projekt, ki je usmerjen v po-
večevanje socialne vključenosti mladih s PP in je lahko v veliko pomoč ter
podporo tudi študentom s PP. To je projekt Prehod mladih s posebnimi po-
trebami na trg dela, ki se je v Sloveniji pričel izvajati leta 2018 in je dobro, da
so z njim seznanjeni tudi tutorji. Projekt je namenjen mladim s PP, ki zaključu-
jejo različne ravni izobraževanja, in si prizadeva oblikovati enotno podporno
okolje kot vmesnik med vzgojno-izobraževalnim sistemom ter trgom dela za
opolnomočen vstop mladih s PP v sistem zaposlovanja (Destovnik, Dolinšek
in Zovko Stele 2018). Da ne bo uspešen zgolj študij, temveč tudi prehod na
trg dela, je treba posebno pozornost nameniti tudi rezilientnosti študentov
s PP.
Pomen rezilientnosti študentov s posebnimi potrebami
Rezilientnost je koncept, ki ga oblikujejo dinamične interakcije med posa-
meznikom in okoljem ter se kaže kot posameznikov tvoren odziv na zanj
zahtevne, težke ali neugodne okoliščine (Beltman, Mansfield in Price 2011).
Rezilientnost deluje kot mehanizem, ki aktivira posameznikovo naravnanost
in kompetence, s pomočjo katerih se lahko prilagodi, preseže oziroma ob-
vladuje določene težke okoliščine. Modeli rezilientnosti izpostavljajo indivi-
dualne (inter- in intrapersonalna kompetentnost) in kontekstualne dejavnike
(profesionalne kompetence in ekosistemske značilnosti), ki prispevajo k iz-
grajevanju rezilientnosti študentov (Henderson in Milstein 2003).
Izgrajevanje rezilientnosti je pomembno, saj se mora študent konfronti-
rati z različnimi izzivi (Kiswarday in Drljić 2015). Ti zajemajo odkrivanje od-
81
2005). Slednje je ključno predvsem v procesu pridobivanja statusa študenta
s PP kot tudi potem, ko mora svoje izobraževalne potrebe artikulirati v okviru
individualiziranega načrta pomoči in podpore.
Študent lahko svoje samozagovorniške spretnosti uporabi tudi pri obliko-
vanju IŠN, ko v varnem okolju sodelovanja s tutorjem visokošolskim učite-
ljem ubesedi svoje potrebe po prilagoditvah, ki jih bo moral zagovarjati v
neposredni komunikaciji s posameznimi visokošolskimi učitelji in z njihovimi
sodelavci. Obenem to zanj predstavlja tudi priložnost za izgrajevanje rezi-
lientnosti, saj ga različne situacije med študijem postavijo pred dejstvo, da
se mora z izzivi aktivno soočiti in poiskati rešitve. Z zaključkom študija se za
marsikaterega študenta s PP (izvzemši tiste, ki potrebujejo pomoč osebnega
asistenta) zaključi tudi obdobje usmerjene podpore, ki jo potrebuje zaradi
svojih posebnih potreb. Zato je ključnega pomena, da ga skozi tutorsko po-
moč in podporo ter posledično v procesu sooblikovanja IŠN spodbudimo k
samozagovorništvu ter izgrajevanju rezilientnosti in izvršilnih funkcij. Naj na
tem mestu kot primer dobre prakse omenimo projekt, ki je usmerjen v po-
večevanje socialne vključenosti mladih s PP in je lahko v veliko pomoč ter
podporo tudi študentom s PP. To je projekt Prehod mladih s posebnimi po-
trebami na trg dela, ki se je v Sloveniji pričel izvajati leta 2018 in je dobro, da
so z njim seznanjeni tudi tutorji. Projekt je namenjen mladim s PP, ki zaključu-
jejo različne ravni izobraževanja, in si prizadeva oblikovati enotno podporno
okolje kot vmesnik med vzgojno-izobraževalnim sistemom ter trgom dela za
opolnomočen vstop mladih s PP v sistem zaposlovanja (Destovnik, Dolinšek
in Zovko Stele 2018). Da ne bo uspešen zgolj študij, temveč tudi prehod na
trg dela, je treba posebno pozornost nameniti tudi rezilientnosti študentov
s PP.
Pomen rezilientnosti študentov s posebnimi potrebami
Rezilientnost je koncept, ki ga oblikujejo dinamične interakcije med posa-
meznikom in okoljem ter se kaže kot posameznikov tvoren odziv na zanj
zahtevne, težke ali neugodne okoliščine (Beltman, Mansfield in Price 2011).
Rezilientnost deluje kot mehanizem, ki aktivira posameznikovo naravnanost
in kompetence, s pomočjo katerih se lahko prilagodi, preseže oziroma ob-
vladuje določene težke okoliščine. Modeli rezilientnosti izpostavljajo indivi-
dualne (inter- in intrapersonalna kompetentnost) in kontekstualne dejavnike
(profesionalne kompetence in ekosistemske značilnosti), ki prispevajo k iz-
grajevanju rezilientnosti študentov (Henderson in Milstein 2003).
Izgrajevanje rezilientnosti je pomembno, saj se mora študent konfronti-
rati z različnimi izzivi (Kiswarday in Drljić 2015). Ti zajemajo odkrivanje od-
81
