Page 82 - Mezgec, M., A. Andrejašič in S. Rutar, ur. 2022. Inovativne prakse v visokošolski didaktiki. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 82
ja Riccarda Kiswarday in Karmen Drljić
govornosti samostojnega življenja in samostojnega vključevanja v različne
(nove) mikrosisteme, spoprijemanje s študijskimi obveznostmi, do katerih
večina študentov s PP prvič pristopa povsem samostojno (brez podpore star-
šev in šolske svetovalne službe, pogosto tudi brez vnaprej pripravljenih pri-
lagoditev), pomemben in nemalokrat stresen izziv je tudi komunikacija z vi-
sokošolskimi učitelji, ki imajo lahko s študentovimi posebnimi potrebami in
zmožnostmi različne izkušnje oziroma imajo do njih različna stališča. Zelo po-
membna je tudi zmožnost kakovostne vključitve oziroma inkluzije v običajno
študentsko življenje, ki zajema tudi interesne, prostočasne in druge družbene
vidike vsakdanjega življenja. Pogosto študenti s PP ne želijo izstopati oziroma
pokazati svojih ranljivih področij, kar je po eni strani dobro, saj svoje funkcio-
nalne in prilagoditvene zmožnosti privedejo do maksimuma (tudi na področ-
jih svojih ovir, motenj, primanjkljajev), po drugi strani pa to predstavlja tudi
veliko oviro, lahko tudi nevarnost, saj lahko okolje v primeru izbruha in sto-
pnjevanja težav (npr. popolna nezmožnost znajti se, izpad zaradi senzorne
preobremenjenosti (angl. meltdown), epileptični napad ipd.) ne zna pravilno
odreagirati, se prestraši in lahko posledično še bolj izključi posameznika. Iz-
grajevanje rezilientnosti pri posamezniku pomeni tudi izgradnjo pozitivne
samopodobe in zadovoljstva s samim seboj ob dobrem poznavanju svojih
meja ter šibkosti in svojih potencialov ter zmožnosti, sprejemanje realnosti
(lastne in okoljske), učenje varnega vključevanja v različne sisteme, kar vklju-
čuje tudi samozagovorništvo, iskanje virov pomoči in podpore, proaktivnost
pri organizaciji in prilagajanju okolja, razvijanje novih kompetenc za učinko-
vito obvladovanje novih situacij, razvijanje izvršilnih funkcij pa tudi spodbu-
janje povečevanja inkluzivnosti okolja.
Izvršilne funkcije študentov s posebnimi potrebami
Poudarek namenjamo še izvršilnim funkcijam in učinkovitim tehnikam uče-
nja, saj je največji delež študentov s PP povezan z nevrološko pogojenimi
različnostmi na področju slušno-vizualnih procesov, ki vplivajo na motnje
branja, pisanja in računanja, ki se izkazujejo kljub visokim (ali celo nadpov-
prečnim) intelektualnim sposobnostim. Glede na statistiko izdanih odločb v
osnovni oziroma srednji šoli je delež teh učencev oziroma dijakov skoraj 50-
odstoten. Ker tako pogojene učne težave vztrajajo in jih je mogoče le ob-
vladovati z ustreznimi in učinkovitimi tehnikami učenja, lahko z gotovostjo
računamo na študente, ki se soočajo s tovrstnimi težavami pri usvajanju zna-
nja. Tali Heiman in Karin Precel (2003) potrjujeta, da se specifične učne te-
žave na akademskih področjih nadaljujejo tudi v času visokošolskega izobra-
ževanja. Trdita, da lahko ustrezne strategije in veščine tem študentom po-
82
govornosti samostojnega življenja in samostojnega vključevanja v različne
(nove) mikrosisteme, spoprijemanje s študijskimi obveznostmi, do katerih
večina študentov s PP prvič pristopa povsem samostojno (brez podpore star-
šev in šolske svetovalne službe, pogosto tudi brez vnaprej pripravljenih pri-
lagoditev), pomemben in nemalokrat stresen izziv je tudi komunikacija z vi-
sokošolskimi učitelji, ki imajo lahko s študentovimi posebnimi potrebami in
zmožnostmi različne izkušnje oziroma imajo do njih različna stališča. Zelo po-
membna je tudi zmožnost kakovostne vključitve oziroma inkluzije v običajno
študentsko življenje, ki zajema tudi interesne, prostočasne in druge družbene
vidike vsakdanjega življenja. Pogosto študenti s PP ne želijo izstopati oziroma
pokazati svojih ranljivih področij, kar je po eni strani dobro, saj svoje funkcio-
nalne in prilagoditvene zmožnosti privedejo do maksimuma (tudi na področ-
jih svojih ovir, motenj, primanjkljajev), po drugi strani pa to predstavlja tudi
veliko oviro, lahko tudi nevarnost, saj lahko okolje v primeru izbruha in sto-
pnjevanja težav (npr. popolna nezmožnost znajti se, izpad zaradi senzorne
preobremenjenosti (angl. meltdown), epileptični napad ipd.) ne zna pravilno
odreagirati, se prestraši in lahko posledično še bolj izključi posameznika. Iz-
grajevanje rezilientnosti pri posamezniku pomeni tudi izgradnjo pozitivne
samopodobe in zadovoljstva s samim seboj ob dobrem poznavanju svojih
meja ter šibkosti in svojih potencialov ter zmožnosti, sprejemanje realnosti
(lastne in okoljske), učenje varnega vključevanja v različne sisteme, kar vklju-
čuje tudi samozagovorništvo, iskanje virov pomoči in podpore, proaktivnost
pri organizaciji in prilagajanju okolja, razvijanje novih kompetenc za učinko-
vito obvladovanje novih situacij, razvijanje izvršilnih funkcij pa tudi spodbu-
janje povečevanja inkluzivnosti okolja.
Izvršilne funkcije študentov s posebnimi potrebami
Poudarek namenjamo še izvršilnim funkcijam in učinkovitim tehnikam uče-
nja, saj je največji delež študentov s PP povezan z nevrološko pogojenimi
različnostmi na področju slušno-vizualnih procesov, ki vplivajo na motnje
branja, pisanja in računanja, ki se izkazujejo kljub visokim (ali celo nadpov-
prečnim) intelektualnim sposobnostim. Glede na statistiko izdanih odločb v
osnovni oziroma srednji šoli je delež teh učencev oziroma dijakov skoraj 50-
odstoten. Ker tako pogojene učne težave vztrajajo in jih je mogoče le ob-
vladovati z ustreznimi in učinkovitimi tehnikami učenja, lahko z gotovostjo
računamo na študente, ki se soočajo s tovrstnimi težavami pri usvajanju zna-
nja. Tali Heiman in Karin Precel (2003) potrjujeta, da se specifične učne te-
žave na akademskih področjih nadaljujejo tudi v času visokošolskega izobra-
ževanja. Trdita, da lahko ustrezne strategije in veščine tem študentom po-
82
