Page 83 - Mezgec, M., A. Andrejašič in S. Rutar, ur. 2022. Inovativne prakse v visokošolski didaktiki. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 83
Sooblikovanje individualiziranega načrta za študenta s posebnimi potrebami
magajo pri uspešnejšem soočanju z akademskimi nalogami, zmanjševanju
stresa in boljši uporabi razpoložljive socialne podpore. Med študenti lahko
obstajajo precejšnje razlike v preteklih izkušnjah glede soudeležbe in sploh
uresničevanja individualiziranega načrta. Vikki Anderson in Sue Onens (2012)
ugotavljata tudi, da so kljub pozitivnemu prispevku k tranziciji s strani uči-
teljev premalo poudarjene razlike med učenjem v okviru osnovne oziroma
srednje šole in v okviru visokošolske ustanove, zato številni študenti s PP naj-
verjetneje resnično potrebujejo vsaj začetno pomoč tutorjev visokošolskih
učiteljev in študentov, da bi zmogli uspešno in učinkovito zastaviti študijski
proces. Izkaže se, da ima večina študentov z disleksijo oziroma primanjkljaji
na posameznih področjih učenja med drugim tudi težave z avtomatizacijo, ki
je končni rezultat proceduralnega učenja (Nicolson idr. 2010). Zelo pogosto
se težave kažejo tudi na področju izvršilnih spretnosti, katerih razvoj pa je
potreben in dobrodošel za vsakega študenta. Tekom izvajanja predmetov,
povezanih z inkluzijo otrok in mladostnikov s PP, izpostavimo tudi pomen iz-
vršilnih funkcij, kjer se vedno znova izkaže, da večina študentov opaža lastne
šibkosti na tem področju. Izvršilne funkcije, ki so tesno povezane s samostoj-
nim vodenjem študijskega procesa, njihova razvitost pa je pomembna in ak-
tualna tako za študente s PP kot za tiste brez njih, v nadaljevanju na kratko
predstavljamo.
Izvršilne funkcije so odgovorne za zmožnost namenskega, organiziranega,
strateškega, v cilj usmerjenega delovanja (McCloskey idr. 2009). So kogni-
tivne zmogljivosti, ki so potrebne za usmerjanje posameznikovega delova-
nja v okviru njegovega lastnega doživljanja okoliščin, čustvovanja, misli in
dejanj, kar Denckla (2007) opredeli kot sistem nadzora vedenja – v primeru
dobro razvitih izvršilnih funkcij se posameznik na nek dražljaj oziroma v do-
ločeni situaciji ne odzove samodejno in nepremišljeno, ampak aktivira dolo-
čene strategije, na osnovi katerih se odzove z vedenjem, ki vodi v boljši izid
(Tuckman 2009). Izvršilne funkcije se aktivirajo v frontalnem režnju možga-
nov in omogočajo samoregulacijo na poti do doseganja ciljev (Barkley 2012)
– to pomeni, da so potrebne za ustrezno in smiselno izbiro (prednostnih) ci-
ljev, za ustvarjanje, uresničevanje korakov ter vztrajanje za uresničitev le-teh.
Peg Dawson in Guare (2012) opredeljujeta enajst dimenzij izvršilnih funkcij:
zaviranje odzivanja, delovni spomin, čustveni nadzor, ohranjanje pozornosti,
začenjanje z aktivnostjo, načrtovanje in postavljanje prioritet, organizacijo,
upravljanje s časom, prožnost, metakognicijo in v cilj usmerjeno vztrajanje.
Raziskave kažejo, da imajo posamezniki (torej tudi študenti) s specifičnimi
učnimi težavami in težavami na področju pozornosti pogosto težave z orga-
nizacijo, s postavljanjem prioritet tako v povezavi s cilji kot z informacijami
83
magajo pri uspešnejšem soočanju z akademskimi nalogami, zmanjševanju
stresa in boljši uporabi razpoložljive socialne podpore. Med študenti lahko
obstajajo precejšnje razlike v preteklih izkušnjah glede soudeležbe in sploh
uresničevanja individualiziranega načrta. Vikki Anderson in Sue Onens (2012)
ugotavljata tudi, da so kljub pozitivnemu prispevku k tranziciji s strani uči-
teljev premalo poudarjene razlike med učenjem v okviru osnovne oziroma
srednje šole in v okviru visokošolske ustanove, zato številni študenti s PP naj-
verjetneje resnično potrebujejo vsaj začetno pomoč tutorjev visokošolskih
učiteljev in študentov, da bi zmogli uspešno in učinkovito zastaviti študijski
proces. Izkaže se, da ima večina študentov z disleksijo oziroma primanjkljaji
na posameznih področjih učenja med drugim tudi težave z avtomatizacijo, ki
je končni rezultat proceduralnega učenja (Nicolson idr. 2010). Zelo pogosto
se težave kažejo tudi na področju izvršilnih spretnosti, katerih razvoj pa je
potreben in dobrodošel za vsakega študenta. Tekom izvajanja predmetov,
povezanih z inkluzijo otrok in mladostnikov s PP, izpostavimo tudi pomen iz-
vršilnih funkcij, kjer se vedno znova izkaže, da večina študentov opaža lastne
šibkosti na tem področju. Izvršilne funkcije, ki so tesno povezane s samostoj-
nim vodenjem študijskega procesa, njihova razvitost pa je pomembna in ak-
tualna tako za študente s PP kot za tiste brez njih, v nadaljevanju na kratko
predstavljamo.
Izvršilne funkcije so odgovorne za zmožnost namenskega, organiziranega,
strateškega, v cilj usmerjenega delovanja (McCloskey idr. 2009). So kogni-
tivne zmogljivosti, ki so potrebne za usmerjanje posameznikovega delova-
nja v okviru njegovega lastnega doživljanja okoliščin, čustvovanja, misli in
dejanj, kar Denckla (2007) opredeli kot sistem nadzora vedenja – v primeru
dobro razvitih izvršilnih funkcij se posameznik na nek dražljaj oziroma v do-
ločeni situaciji ne odzove samodejno in nepremišljeno, ampak aktivira dolo-
čene strategije, na osnovi katerih se odzove z vedenjem, ki vodi v boljši izid
(Tuckman 2009). Izvršilne funkcije se aktivirajo v frontalnem režnju možga-
nov in omogočajo samoregulacijo na poti do doseganja ciljev (Barkley 2012)
– to pomeni, da so potrebne za ustrezno in smiselno izbiro (prednostnih) ci-
ljev, za ustvarjanje, uresničevanje korakov ter vztrajanje za uresničitev le-teh.
Peg Dawson in Guare (2012) opredeljujeta enajst dimenzij izvršilnih funkcij:
zaviranje odzivanja, delovni spomin, čustveni nadzor, ohranjanje pozornosti,
začenjanje z aktivnostjo, načrtovanje in postavljanje prioritet, organizacijo,
upravljanje s časom, prožnost, metakognicijo in v cilj usmerjeno vztrajanje.
Raziskave kažejo, da imajo posamezniki (torej tudi študenti) s specifičnimi
učnimi težavami in težavami na področju pozornosti pogosto težave z orga-
nizacijo, s postavljanjem prioritet tako v povezavi s cilji kot z informacijami
83
