Page 84 - Mezgec, M., A. Andrejašič in S. Rutar, ur. 2022. Inovativne prakse v visokošolski didaktiki. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 84
ja Riccarda Kiswarday in Karmen Drljić
in z iskanjem ključnih poudarkov ter tem (Meltzer in Krishnan 2007). Tako se
pogosto zgodi, da imajo študenti občutek prenasičenosti in neobvladovanja
študijskega gradiva, zato pogosto prenehajo, kljub temu da so v študij vlo-
žili veliko truda in dela ter dosegli že velik delež pričakovanih rezultatov. Prav
tako težko prehajajo med različnimi temami in pristopi – zaradi tega je za po-
sameznike s specifičnimi učnimi težavami visokošolski sistem izobraževanja
bistveno lažji in obvladljivejši od srednješolskega, ko je potrebno konstantno
začenjanje in prehajanje med različnimi predmeti ter dejavnostmi (Meltzer
in Krishnan 2007). Miyake idr. (2000) zato izpostavljajo tri pomembna pod-
ročja izvršilnih funkcij, in sicer: preklapljanje med mentalnimi nalogami, po-
sodabljanje in spremljanje informacij ter zaviranje premočnih odzivov. Khan
in Rasheed (2019) zato poudarjata, da sta tako vloga tutorja visokošolskega
učitelja kot visokošolskega učitelja na posameznem predmetnem področju
lahko zelo podporni, ko izpostavljata učne strategije ter strategije upravlja-
nja z viri in kognitivne strategije, ki pomembno vplivajo na metakognitivno
zavedanje študenta in njegove učne navade. Te in še številne druge raziskave
dajejo pomembno vlogo in vrednost IŠN pomoči ter podpore.
Individualizirani študijski načrt pomoči in podpore ter njegov pomen
za študente s posebnimi potrebami
Individualizirani program je pomemben dokument, ki v rokah študenta dobi
nov pomen. Je z zakonodajo dodeljena pravica vsakega otroka in mlado-
stnika, ki je z odločbo usmerjen v različne programe vzgoje in izobraževa-
nja (Galeša 1995). Glede na posameznikove potrebe opredeljuje ustrezne po-
goje za posameznikov vzgojno-izobraževalni proces (Opara 2005). Vanja Kis-
warday (2018) izpostavlja dve dimenziji individualiziranega progama, in sicer
formalno (zakonodajno) ter proceduralno. Glede na prvo se je treba zave-
dati pravne oziroma zakonodajne podlage individualiziranega programa. Za
otroke in mladostnike s PP je v času osnovnošolskega ter srednješolskega izo-
braževanja individualizirani program za izvajalce izobraževanja zakonodajno
zavezujoč dokument, ki ga je treba pripraviti glede na odločbo, ki jo izda Za-
vod za šolstvo na podlagi Zakona o usmerjanju otrok s PP (ZUOPP-1). Izvira
iz ustavne pravice posameznika do kakovostne vzgoje in izobraževanja ter
opredeljuje pogoje (prilagoditve okolja, pomoč, podporo), ki bodo posamez-
niku omogočali optimalne možnosti za učenje, napredovanje in vsestranski
razvoj. Druga je procesna dimenzija individualiziranega programa – ta mora
biti živ dokument, ker se spreminjajo tako okoliščine učenja (razvoj izobra-
ževalne znanosti in tehnologije, pripomočkov, prilagoditev) kot tudi učenec
sam, ki z učenjem specifičnih strategij uspešno obvladuje določene ovire,
84
in z iskanjem ključnih poudarkov ter tem (Meltzer in Krishnan 2007). Tako se
pogosto zgodi, da imajo študenti občutek prenasičenosti in neobvladovanja
študijskega gradiva, zato pogosto prenehajo, kljub temu da so v študij vlo-
žili veliko truda in dela ter dosegli že velik delež pričakovanih rezultatov. Prav
tako težko prehajajo med različnimi temami in pristopi – zaradi tega je za po-
sameznike s specifičnimi učnimi težavami visokošolski sistem izobraževanja
bistveno lažji in obvladljivejši od srednješolskega, ko je potrebno konstantno
začenjanje in prehajanje med različnimi predmeti ter dejavnostmi (Meltzer
in Krishnan 2007). Miyake idr. (2000) zato izpostavljajo tri pomembna pod-
ročja izvršilnih funkcij, in sicer: preklapljanje med mentalnimi nalogami, po-
sodabljanje in spremljanje informacij ter zaviranje premočnih odzivov. Khan
in Rasheed (2019) zato poudarjata, da sta tako vloga tutorja visokošolskega
učitelja kot visokošolskega učitelja na posameznem predmetnem področju
lahko zelo podporni, ko izpostavljata učne strategije ter strategije upravlja-
nja z viri in kognitivne strategije, ki pomembno vplivajo na metakognitivno
zavedanje študenta in njegove učne navade. Te in še številne druge raziskave
dajejo pomembno vlogo in vrednost IŠN pomoči ter podpore.
Individualizirani študijski načrt pomoči in podpore ter njegov pomen
za študente s posebnimi potrebami
Individualizirani program je pomemben dokument, ki v rokah študenta dobi
nov pomen. Je z zakonodajo dodeljena pravica vsakega otroka in mlado-
stnika, ki je z odločbo usmerjen v različne programe vzgoje in izobraževa-
nja (Galeša 1995). Glede na posameznikove potrebe opredeljuje ustrezne po-
goje za posameznikov vzgojno-izobraževalni proces (Opara 2005). Vanja Kis-
warday (2018) izpostavlja dve dimenziji individualiziranega progama, in sicer
formalno (zakonodajno) ter proceduralno. Glede na prvo se je treba zave-
dati pravne oziroma zakonodajne podlage individualiziranega programa. Za
otroke in mladostnike s PP je v času osnovnošolskega ter srednješolskega izo-
braževanja individualizirani program za izvajalce izobraževanja zakonodajno
zavezujoč dokument, ki ga je treba pripraviti glede na odločbo, ki jo izda Za-
vod za šolstvo na podlagi Zakona o usmerjanju otrok s PP (ZUOPP-1). Izvira
iz ustavne pravice posameznika do kakovostne vzgoje in izobraževanja ter
opredeljuje pogoje (prilagoditve okolja, pomoč, podporo), ki bodo posamez-
niku omogočali optimalne možnosti za učenje, napredovanje in vsestranski
razvoj. Druga je procesna dimenzija individualiziranega programa – ta mora
biti živ dokument, ker se spreminjajo tako okoliščine učenja (razvoj izobra-
ževalne znanosti in tehnologije, pripomočkov, prilagoditev) kot tudi učenec
sam, ki z učenjem specifičnih strategij uspešno obvladuje določene ovire,
84
