Page 107 - Križnar, Franc, in Igor Grdina, ur. 2023. Josip Ipavec in njegov svet. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 107
Blagoje Bersa, skladatelj, ki se je prav tako rodil 21. decembra 1873
dopolnjuje s poudarjeno uporabo tolkal (npr. ropotulje in naprave za
veter) v Sablastih.38 Znotraj diptiha je moč opaziti elemente, ki so sicer
značilni za ljudsko glasbo. V Sablastih se v orkestralni partituri pojav-
ljajo tambure in pastirska piščal (dvojnica), medtem ko v Sunčanih poljih
izstopajo ostinatni bas z gibanjem tonika – dominanta, uporaba zve-
čane sekunde v melodiji, asimetrija ritma in melodije, uporaba starih
tonovskih načinov itd. Izvirna zasnova in izjemna zvokovna realizaci-
ja, v kateri se kaže Bersovo mojstrsko obvladovanje orkestralnih barv,
delo uvrščata med viške hrvaške simfonične umetnosti prve polovice
20. stoletja.39
Glasbeno-scenska dela in glasba za film
Bersa je bil naklonjen literarnem izrazu in gledališču od mladosti, zato
ne preseneča, da je moč v glasbeno-scenskih delih najti nekatera izmed
njegovih najpomembnejših del.40 Med enajstimi deli s tega področja41 še
zlasti izstopata operi Oganj in Postolar od Delfta.42
Bersa je svojo najpomembnejšo stvaritev in hkrati največje operno
delo, nastalo na Hrvaškem v prvih desetletjih 20. stoletja, opero Oganj,
skladal na libreto A. M. Willnerja. To delo je sveže v pogledu tematike
in glasbene realizacije. Močno se odraža vpliv sodobnih glasbenih gi-
banj v operni umetnosti na prehodu 19. v 20. stoletje. V rdeči niti bese-
dila, ki tematizira odrešilno moč ljubezni, je prisoten Wagnerjev vpliv.
Realistični prikaz življenja brez olepševanja je blizu Pucciniju in no-
vejši italijanski veristični operi.43 V prikazu se Bersa dotakne proble-
matike delavcev in razredne delitve v družbi, s čimer pokaže iskreno
zanimanje za življenjske težave in usode posameznikov. Težišče glas-
be se nahaja v orkestru, ki z bogatim glasbenim izrazom in s smislom
38 Županović, Blagoje Bersa, 44.
39 M. Tarbuk, »Sunčana polja: koncepti kontekst,« v Blagoje Bersa, Sunčana polja, ur.
M. Tarbuk (Zagreb: Hrvatski glazbeni zavod, 2013), VII.
40 Odraščanje v umetniškem okolju je omlademu Bersi omogočalo izražanje s po-
močjo pisane besede. Nada Bezić v Tematskem seznamu skladb Blagoja Berse nava-
ja 21 literarnih del (Bezić, Tematski popis, 436–438).
41 Bersa je skladal opere (4), melodrame za recitatorja in orkester (recitiranje ob or-
kestralni ilustraciji, pet skladb), glasbo za nemi film Vila der Narenta (Neretvan-
ska vila) in scensko glasbo za dramo Antigona.
42 Prvi Bersov operni poskus je enodejanka La serva padrona, skladana v italijanšči-
ni. Sledila ji je opera Jelka, edina opera, nastala v hrvaščini, medtem ko sta osta-
li dve, Oganj in Postolar od Delfta, skladani na nemško besedilo.
43 Cipra, Sunčana polja, 51.
107
dopolnjuje s poudarjeno uporabo tolkal (npr. ropotulje in naprave za
veter) v Sablastih.38 Znotraj diptiha je moč opaziti elemente, ki so sicer
značilni za ljudsko glasbo. V Sablastih se v orkestralni partituri pojav-
ljajo tambure in pastirska piščal (dvojnica), medtem ko v Sunčanih poljih
izstopajo ostinatni bas z gibanjem tonika – dominanta, uporaba zve-
čane sekunde v melodiji, asimetrija ritma in melodije, uporaba starih
tonovskih načinov itd. Izvirna zasnova in izjemna zvokovna realizaci-
ja, v kateri se kaže Bersovo mojstrsko obvladovanje orkestralnih barv,
delo uvrščata med viške hrvaške simfonične umetnosti prve polovice
20. stoletja.39
Glasbeno-scenska dela in glasba za film
Bersa je bil naklonjen literarnem izrazu in gledališču od mladosti, zato
ne preseneča, da je moč v glasbeno-scenskih delih najti nekatera izmed
njegovih najpomembnejših del.40 Med enajstimi deli s tega področja41 še
zlasti izstopata operi Oganj in Postolar od Delfta.42
Bersa je svojo najpomembnejšo stvaritev in hkrati največje operno
delo, nastalo na Hrvaškem v prvih desetletjih 20. stoletja, opero Oganj,
skladal na libreto A. M. Willnerja. To delo je sveže v pogledu tematike
in glasbene realizacije. Močno se odraža vpliv sodobnih glasbenih gi-
banj v operni umetnosti na prehodu 19. v 20. stoletje. V rdeči niti bese-
dila, ki tematizira odrešilno moč ljubezni, je prisoten Wagnerjev vpliv.
Realistični prikaz življenja brez olepševanja je blizu Pucciniju in no-
vejši italijanski veristični operi.43 V prikazu se Bersa dotakne proble-
matike delavcev in razredne delitve v družbi, s čimer pokaže iskreno
zanimanje za življenjske težave in usode posameznikov. Težišče glas-
be se nahaja v orkestru, ki z bogatim glasbenim izrazom in s smislom
38 Županović, Blagoje Bersa, 44.
39 M. Tarbuk, »Sunčana polja: koncepti kontekst,« v Blagoje Bersa, Sunčana polja, ur.
M. Tarbuk (Zagreb: Hrvatski glazbeni zavod, 2013), VII.
40 Odraščanje v umetniškem okolju je omlademu Bersi omogočalo izražanje s po-
močjo pisane besede. Nada Bezić v Tematskem seznamu skladb Blagoja Berse nava-
ja 21 literarnih del (Bezić, Tematski popis, 436–438).
41 Bersa je skladal opere (4), melodrame za recitatorja in orkester (recitiranje ob or-
kestralni ilustraciji, pet skladb), glasbo za nemi film Vila der Narenta (Neretvan-
ska vila) in scensko glasbo za dramo Antigona.
42 Prvi Bersov operni poskus je enodejanka La serva padrona, skladana v italijanšči-
ni. Sledila ji je opera Jelka, edina opera, nastala v hrvaščini, medtem ko sta osta-
li dve, Oganj in Postolar od Delfta, skladani na nemško besedilo.
43 Cipra, Sunčana polja, 51.
107
