Page 108 - Križnar, Franc, in Igor Grdina, ur. 2023. Josip Ipavec in njegov svet. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 108
ip Ipavec in njegov svet
za g radacijo uspešno ponazarja tako lirske kot tudi dramske trenut-
ke. Poleg občutka za izdelavo podrobnosti Bersa premišljeno oblikuje
velike celote, v katerih izstopa poudarjanje nasprotij.44 Glasbeno teks-
turo bogatijo poznoromantične harmonije, od postopnih kvartseksta-
kordov, četverozvokov in obratov do sekundakordov in nonakordov.45
Melodična gibanja vsebujejo številne alteracije, kromatiko in celosto-
penjska gibanja. Ritmična vsebina je bogata in raznolika zaradi isto-
časne uporabe različnih ritmičnih obrazcev, ki ustvarjajo občutek gi-
banja in vznemirjenja.46 Velik uspeh opere Oganj je Berso uvrstil med
najpomembnejše hrvaške skladatelje, hkrati pa je postal »edini avten-
tični predstavnik naše [t. hrvaške] glasbene avangarde«.47
Četrta in hkrati zadnja dokončana opera, Postolar od Delfta, prav
tako sodi med Bersova pomembnejša dela. Prvič je bila izvedena v
Zagrebu, tri leta po velikem uspehu opere Oganj. Čeprav glasba pri-
speva k ustvarjanju prijetnih scenskih učinkov, melodični in harmo-
nični izraz občasno mejita na dunajsko opereto. Vsebinska prežetost
opere Postolar od Delfta s komično-fantastični elementi Bersi karakter-
no ni ustrezala. Opera je nastala v drugih okoliščinah, kar je vpliva-
lo na nekoliko manjši uspeh v primerjavi s prejšnjim opernim delom.48
Ugotovitve Marije Kuntarić na enostaven način povzemajo razlike med
dvema operama: »Oganj je rezultat navdušenja in inspiracije, medtem
ko je Postolar iz Delfta dobro napisana opera s strani spretnega in izur-
jenega glasbenika.«49
Pete opere, Raskolnikova, po romanu Dostojevskega Zločin in
kazen, ni uspel dokončati kljub dolgoletnemu angažmaju (1903–1934?).
Določene celote, dokončane v obliki klavirskih izvlečkov, nakazujejo na
iskanje novih zvočnih učinkov. Skice odkrivajo za tisti čas še neuveljav-
ljene postopke, ki spominjajo na prepariranje instrumentov (papir med
žicami harfe, prekrivanje bobna s platnom).50
44 H. Pettan, »Kazališna djela Blagoja Berse,« Zvuk 1 (1974), 42.
45 Pettan, »Kazališna djela,« 42.
46 Pettan, 44.
47 L. Županović, »Oganj Blagoja Berse,« v Blagoje Bersa, Izabrana djela IV. Oganj, gla-
sovirski izvadak skladateljev, ur. L. Županović (Zagreb: Društvo hrvatskih sklada-
telja, 1973), XI.
48 Med skladanjem Čevljarja iz Delfta je bil Bersa obremenjen z delom za založbo
Doblinger, kar je zagotovo vplivalo na motivacijo in umetniško produktivnost.
49 Kuntarić, Blagoje Bersa, 96.
50 Andreis, Povijest glazbe, 294–295.
108
za g radacijo uspešno ponazarja tako lirske kot tudi dramske trenut-
ke. Poleg občutka za izdelavo podrobnosti Bersa premišljeno oblikuje
velike celote, v katerih izstopa poudarjanje nasprotij.44 Glasbeno teks-
turo bogatijo poznoromantične harmonije, od postopnih kvartseksta-
kordov, četverozvokov in obratov do sekundakordov in nonakordov.45
Melodična gibanja vsebujejo številne alteracije, kromatiko in celosto-
penjska gibanja. Ritmična vsebina je bogata in raznolika zaradi isto-
časne uporabe različnih ritmičnih obrazcev, ki ustvarjajo občutek gi-
banja in vznemirjenja.46 Velik uspeh opere Oganj je Berso uvrstil med
najpomembnejše hrvaške skladatelje, hkrati pa je postal »edini avten-
tični predstavnik naše [t. hrvaške] glasbene avangarde«.47
Četrta in hkrati zadnja dokončana opera, Postolar od Delfta, prav
tako sodi med Bersova pomembnejša dela. Prvič je bila izvedena v
Zagrebu, tri leta po velikem uspehu opere Oganj. Čeprav glasba pri-
speva k ustvarjanju prijetnih scenskih učinkov, melodični in harmo-
nični izraz občasno mejita na dunajsko opereto. Vsebinska prežetost
opere Postolar od Delfta s komično-fantastični elementi Bersi karakter-
no ni ustrezala. Opera je nastala v drugih okoliščinah, kar je vpliva-
lo na nekoliko manjši uspeh v primerjavi s prejšnjim opernim delom.48
Ugotovitve Marije Kuntarić na enostaven način povzemajo razlike med
dvema operama: »Oganj je rezultat navdušenja in inspiracije, medtem
ko je Postolar iz Delfta dobro napisana opera s strani spretnega in izur-
jenega glasbenika.«49
Pete opere, Raskolnikova, po romanu Dostojevskega Zločin in
kazen, ni uspel dokončati kljub dolgoletnemu angažmaju (1903–1934?).
Določene celote, dokončane v obliki klavirskih izvlečkov, nakazujejo na
iskanje novih zvočnih učinkov. Skice odkrivajo za tisti čas še neuveljav-
ljene postopke, ki spominjajo na prepariranje instrumentov (papir med
žicami harfe, prekrivanje bobna s platnom).50
44 H. Pettan, »Kazališna djela Blagoja Berse,« Zvuk 1 (1974), 42.
45 Pettan, »Kazališna djela,« 42.
46 Pettan, 44.
47 L. Županović, »Oganj Blagoja Berse,« v Blagoje Bersa, Izabrana djela IV. Oganj, gla-
sovirski izvadak skladateljev, ur. L. Županović (Zagreb: Društvo hrvatskih sklada-
telja, 1973), XI.
48 Med skladanjem Čevljarja iz Delfta je bil Bersa obremenjen z delom za založbo
Doblinger, kar je zagotovo vplivalo na motivacijo in umetniško produktivnost.
49 Kuntarić, Blagoje Bersa, 96.
50 Andreis, Povijest glazbe, 294–295.
108
