Page 109 - Križnar, Franc, in Igor Grdina, ur. 2023. Josip Ipavec in njegov svet. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 109
Blagoje Bersa, skladatelj, ki se je prav tako rodil 21. decembra 1873
Pedagoško delo
Že v uvodnem delu pričujočega prispevka je bil poudarjen pomen Bersova
delovanja kot profesorja instrumentacije in kompozicije na zagrebški
Glasbeni akademiji, kjer je poučeval številne hrvaške skladatelje. Veljal
je za vrhunskega in odgovornega profesorja, temeljitega in zmeraj dob-
ro pripravljenega, ki je predano delal z mladimi skladatelji. Kot intelek-
tualec, moralna in skladateljska avtoriteta je užival polno zaupanje šte-
vilnih generacij študentov. Poudarjal je vpliv razgledanosti, marljivosti
pri delu in nenehne težnje po umetniški nadgradnji. Njegov individu-
alni pristop, odprtost in razgledanost so študentom omogočali razvoj
osebnega umetniškega sloga, ne glede na to, ali so se sami nagibali ro-
mantiki, impresionizmu, modernemu ali nacionalnemu slogu.
Sinteza umetniškega prispevka
Blagoje Bersa je bil eden najpomembnejših glasbenih umetnikov v prvih
treh desetletjih 20. stoletja. Kot izrazit romantik je v svojo glasbo vna-
šal subjektivni izraz, v katerem se kažejo odsevi trenutnih razpoloženj.
Stiki s sodobnimi evropskimi glasbenimi tokovi so oplemenili njegov
skladateljski jezik, ki je hkrati nenehno ostajal v okviru tonalitetnega.
Četudi se v njegovem umetniškem izrazu kažejo različni vplivi, kot so,
denimo, virtuozna instrumentacija Rimski-Korsakova, ekspresionizem
R. Straussa, verizem italijanskih skladateljev, vpliv Wagnerja, vpliv slo-
vanskih skladateljev (Čajkovskega in Smetane), obrisi dunajske opere in
operete itd., njihova prisotnost ne zmanjšuje poustvarjalnega pomena
in umetniške vrednosti njegovih del. Najpomembnejši prispevek skla-
dateljevega ustvarjanja se kaže na področjih operne in orkestralne glas-
be ter samospeva. Bersova opera Oganj je prvo hrvaško sodobno oper-
no delo in z ozirom na vsebino, slog in tehnično urejenosti predstavlja
preobrat na področju scenske umetnosti na Hrvaškem. Pomen sklada-
teljevega simfoničnega opusa se nahaja v virtuozni in tehnični dodela-
nosti instrumentacije, s čimer je hrvaška simfonična dela povzdignil na
raven svojih evropskih sodobnikov. Njegov skladateljski prispevek se
kaže tudi v delih za glas in orkester, v zborovskih skladbah, klavirskih
in komornih delih, melodramah za recitatorja in orkester ter v glas-
bi za film. Znotraj opusa se nahaja precejšnje število nedokončanih del
(34 skladb). Poleg skladanja se je Bersa loteval prirejanja in aranžiranja
skladb drugih skladateljev ter narodnih in nabožnih melodij. Čeprav
je v njegovih delih le poredkoma moč opaziti vpliv narodne glasbe, je
109
Pedagoško delo
Že v uvodnem delu pričujočega prispevka je bil poudarjen pomen Bersova
delovanja kot profesorja instrumentacije in kompozicije na zagrebški
Glasbeni akademiji, kjer je poučeval številne hrvaške skladatelje. Veljal
je za vrhunskega in odgovornega profesorja, temeljitega in zmeraj dob-
ro pripravljenega, ki je predano delal z mladimi skladatelji. Kot intelek-
tualec, moralna in skladateljska avtoriteta je užival polno zaupanje šte-
vilnih generacij študentov. Poudarjal je vpliv razgledanosti, marljivosti
pri delu in nenehne težnje po umetniški nadgradnji. Njegov individu-
alni pristop, odprtost in razgledanost so študentom omogočali razvoj
osebnega umetniškega sloga, ne glede na to, ali so se sami nagibali ro-
mantiki, impresionizmu, modernemu ali nacionalnemu slogu.
Sinteza umetniškega prispevka
Blagoje Bersa je bil eden najpomembnejših glasbenih umetnikov v prvih
treh desetletjih 20. stoletja. Kot izrazit romantik je v svojo glasbo vna-
šal subjektivni izraz, v katerem se kažejo odsevi trenutnih razpoloženj.
Stiki s sodobnimi evropskimi glasbenimi tokovi so oplemenili njegov
skladateljski jezik, ki je hkrati nenehno ostajal v okviru tonalitetnega.
Četudi se v njegovem umetniškem izrazu kažejo različni vplivi, kot so,
denimo, virtuozna instrumentacija Rimski-Korsakova, ekspresionizem
R. Straussa, verizem italijanskih skladateljev, vpliv Wagnerja, vpliv slo-
vanskih skladateljev (Čajkovskega in Smetane), obrisi dunajske opere in
operete itd., njihova prisotnost ne zmanjšuje poustvarjalnega pomena
in umetniške vrednosti njegovih del. Najpomembnejši prispevek skla-
dateljevega ustvarjanja se kaže na področjih operne in orkestralne glas-
be ter samospeva. Bersova opera Oganj je prvo hrvaško sodobno oper-
no delo in z ozirom na vsebino, slog in tehnično urejenosti predstavlja
preobrat na področju scenske umetnosti na Hrvaškem. Pomen sklada-
teljevega simfoničnega opusa se nahaja v virtuozni in tehnični dodela-
nosti instrumentacije, s čimer je hrvaška simfonična dela povzdignil na
raven svojih evropskih sodobnikov. Njegov skladateljski prispevek se
kaže tudi v delih za glas in orkester, v zborovskih skladbah, klavirskih
in komornih delih, melodramah za recitatorja in orkester ter v glas-
bi za film. Znotraj opusa se nahaja precejšnje število nedokončanih del
(34 skladb). Poleg skladanja se je Bersa loteval prirejanja in aranžiranja
skladb drugih skladateljev ter narodnih in nabožnih melodij. Čeprav
je v njegovih delih le poredkoma moč opaziti vpliv narodne glasbe, je
109
