Page 123 - Križnar, Franc, in Igor Grdina, ur. 2023. Josip Ipavec in njegov svet. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 123
Baletna pantomima Možiček Josipa Ipavca v luči izvajalcev in kritiških zapisov ...
pustili tudi drugačnega tolmačenja, kot pa ga kaže prvotni koreografski
zasnutek. Zato je g. Golovin spretno sestavil novo vsebino […]«.45
Zadnja predstava Ipavčeve pantomime v obravnavanem obdob-
ju je bila 27. oktobra 1940 v ljubljanski Operi v okviru podobno raz-
nolikega baletnega večera kot leto poprej. Tokrat sta predstavo koreo
grafirala dva mojstra, Peter Golovin in Boris Pilato. Ipavčevemu delu
je kot edinemu izvirnemu za baletni ansambel pripadala čast uvodne
skladbe, sledila je vrsta baletnih točk na glasbo iz oper in orkestral-
nih del različnih skladateljev. Tudi tokratna postavitev Možička je bila
v preobleki Seviljskega brivca v koreografiji Petra Golovina. Dirigiral je
Demetrij Žebre. V Možičku so kot solisti nastopili Erna Mohar, Peter
Golovin, s estri Albina in Rezi Brcar ter Franci Čarman.46 Fran Govekar
je v svojem poročilu zapisal, da je bila celovečerna baletna predstava
prava senzacija, saj je publika »kipeče navdušenje izražala v viharnih
brezkončnih aplavzih in v obliki cvetja.« 47 Nadvse pohvalno so se iz-
razili tudi drugi pisci. Pavel Šivic je v Jutru med drugim zapisal, »da
je vreme prignalo polno hišo starih in mladih gledalcev, ki so vneto
prisluškovali zvokom orkestra pod taktirko g. Žebreta, še pazljivejše
pa so sledili produkcijam, ki so jih na odru izvedli baletni zbor z go.
Bravničarjevo, gdč. Moharjevo in g. Pilatom kot solisti«.48 Uspešna ba-
letna predstava je bila ponovljena še dvakrat v novembru istega leta.
Gizela Pavšič, poročena Bravničar (1908–1990), po rodu Tržačanka, je
bila priznana balerina in koreografinja ljubljanskega ansambla, kjer je
nastopala med letoma 1927 in 1952, nato pa profesorica in ravnateljica
ljubljanske Srednje baletne šole. Slovela je po liričnih vlogah in čustve-
nih interpretacijah.49 Plesalec in koreograf Boris Pilato (1914–1997), ro-
jen v Gorici ali v Mariboru, se je po ljubljanski baletni šoli izpopolnje-
val pri Rusinji Jeleni Poljakovi, delujoči v Beogradu, nato pa v Parizu.
Od sredine 30. let 20. stoletja je nastopal v Beogradu, Ljubljani, Gradcu,
Parizu in drugod. Po letu 1940 je kot plesalec, koreograf in režiser delo-
val v tujini, nazadnje v Essnu, kjer je tudi umrl. Sodi med najuspešnej-
45 P. Š. (Pavel Šivic), »Kulturni pregled. Baletni večer,« Jutro, 20. junij, 1939, 7.
46 Silič, »Baletni nastop v Operi,« Slovenec, 31. oktober, 1940, 8.
47 Fr. Govekar, »Tri zanimive predstave v naši Operi,« Slovenski narod, 28. oktober,
1940, 3.
48 P. Šivic, »Baletni nastop,« Jutro, 28. oktober, 1940, 8.
49 P. Testen, »Bravničar, Gizela (1908–1990), Slovenska biografija, ZRC SAZU, dos-
top 26. februar, 2022, https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1003120/.
123
pustili tudi drugačnega tolmačenja, kot pa ga kaže prvotni koreografski
zasnutek. Zato je g. Golovin spretno sestavil novo vsebino […]«.45
Zadnja predstava Ipavčeve pantomime v obravnavanem obdob-
ju je bila 27. oktobra 1940 v ljubljanski Operi v okviru podobno raz-
nolikega baletnega večera kot leto poprej. Tokrat sta predstavo koreo
grafirala dva mojstra, Peter Golovin in Boris Pilato. Ipavčevemu delu
je kot edinemu izvirnemu za baletni ansambel pripadala čast uvodne
skladbe, sledila je vrsta baletnih točk na glasbo iz oper in orkestral-
nih del različnih skladateljev. Tudi tokratna postavitev Možička je bila
v preobleki Seviljskega brivca v koreografiji Petra Golovina. Dirigiral je
Demetrij Žebre. V Možičku so kot solisti nastopili Erna Mohar, Peter
Golovin, s estri Albina in Rezi Brcar ter Franci Čarman.46 Fran Govekar
je v svojem poročilu zapisal, da je bila celovečerna baletna predstava
prava senzacija, saj je publika »kipeče navdušenje izražala v viharnih
brezkončnih aplavzih in v obliki cvetja.« 47 Nadvse pohvalno so se iz-
razili tudi drugi pisci. Pavel Šivic je v Jutru med drugim zapisal, »da
je vreme prignalo polno hišo starih in mladih gledalcev, ki so vneto
prisluškovali zvokom orkestra pod taktirko g. Žebreta, še pazljivejše
pa so sledili produkcijam, ki so jih na odru izvedli baletni zbor z go.
Bravničarjevo, gdč. Moharjevo in g. Pilatom kot solisti«.48 Uspešna ba-
letna predstava je bila ponovljena še dvakrat v novembru istega leta.
Gizela Pavšič, poročena Bravničar (1908–1990), po rodu Tržačanka, je
bila priznana balerina in koreografinja ljubljanskega ansambla, kjer je
nastopala med letoma 1927 in 1952, nato pa profesorica in ravnateljica
ljubljanske Srednje baletne šole. Slovela je po liričnih vlogah in čustve-
nih interpretacijah.49 Plesalec in koreograf Boris Pilato (1914–1997), ro-
jen v Gorici ali v Mariboru, se je po ljubljanski baletni šoli izpopolnje-
val pri Rusinji Jeleni Poljakovi, delujoči v Beogradu, nato pa v Parizu.
Od sredine 30. let 20. stoletja je nastopal v Beogradu, Ljubljani, Gradcu,
Parizu in drugod. Po letu 1940 je kot plesalec, koreograf in režiser delo-
val v tujini, nazadnje v Essnu, kjer je tudi umrl. Sodi med najuspešnej-
45 P. Š. (Pavel Šivic), »Kulturni pregled. Baletni večer,« Jutro, 20. junij, 1939, 7.
46 Silič, »Baletni nastop v Operi,« Slovenec, 31. oktober, 1940, 8.
47 Fr. Govekar, »Tri zanimive predstave v naši Operi,« Slovenski narod, 28. oktober,
1940, 3.
48 P. Šivic, »Baletni nastop,« Jutro, 28. oktober, 1940, 8.
49 P. Testen, »Bravničar, Gizela (1908–1990), Slovenska biografija, ZRC SAZU, dos-
top 26. februar, 2022, https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1003120/.
123
