Page 124 - Križnar, Franc, in Igor Grdina, ur. 2023. Josip Ipavec in njegov svet. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 124
ip Ipavec in njegov svet
še slovenske baletne umetnike.50 Baletna pantomima Možiček na glas-
bo Josipa Ipavca je bila tudi tik pred drugo svetovno vojno izvedena na
najvišji možni ravni takratnega baletnega ansambla ljubljanske Opere.
Zaključne misli
Baletna pantomima Možiček je v javnosti zaživela takoj po svojem
nastanku v zgodnjem 20. stoletju in bila do začetka prve svetovne voj-
ne največkrat izvajana na družabnih prireditvah različnih društev slo-
venskega ter avstrijskega porekla. Po Ipavčevi smrti leta 1921 delo kot
prvi balet slovenskega avtorja ni bilo pozabljeno, vendar je doživelo kar
nekaj preobrazb. Ker ohranjena tiskana partitura iz leta 1901 za klavir
dvoročno ni zadostila potrebam profesionalne gledališke uprizoritve,
Ipavčeva orkestracija za salonski orkester pa je veljala za izgubljeno, je
prišlo v zgodnjih 20. letih na pobudo ljubljanske operne hiše do nove
orkestracije, ki jo je podpisal Viktor Parma. Ta poteza je Ipavčevemu
delu vdahnila novo življenje, saj so ga med svetovnima vojnama večkrat
uprizorili, in sicer na odru ljubljanskega in mariborskega gledališča. Iz
dosegljivih virov razberemo, da so bili na ljubljanskem odru izvajalci
vlog najboljši solisti baletnega ansambla, kar dokazuje, da so imeli tako
ravnatelji kot koreografi do Možička profesionalen, predvsem pa pozi-
tiven odnos. Tudi mariborska predstava je skušala biti kar se da pro-
fesionalna, čeprav hiša ni imela stalnega baletnega ansambla. Izvedbe
Možička so bile vsestransko uspešne, pohvalno sprejete tako pri občin-
stvu kot kritikih. Delo so označevali kot prikupno, šegavo, pikantno,
melodično dopadljivo, prijetno, ljubko, polno zanimivih domislekov in
nenazadnje kot vrelec melodij z domiselno ter plesno zanimivo ritmi-
ko. Čeprav so v ljubljanski Operi leta 1938 vsebino Možička spremenili v
duhu Seviljskega brivca in ga temu ustrezno preimenovali v balet Usodna
napaka doktorja Bartola, je glasba ostala neokrnjena. Tudi v tej preoble-
ki sta tako laična kot strokovna publika delo sprejeli z veliko naklonje-
nostjo. Ugotavljamo, da je bil Možiček med svetovnima vojnama izva-
jan brez večjih presledkov, zato se je med slovensko publiko utrdil kot
prvi slovenski balet z izvirno in melodično dopadljivo baletno glasbo.
Po drugi svetovni vojni so slovenski skladatelji baletni glasbi posveča-
50 »Pilato, Boris,« Sigledal, dostop 26. februar, 2022, https://sigledal.org/geslo/Bo-
ris_Pilato; »Pilato, Boris,« Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje, Leksikografski
zavod Miroslav Krleža, dostop 26. februar, 2022, https://www.enciklopedija.hr/
natuknica.aspx?id=48238.
124
še slovenske baletne umetnike.50 Baletna pantomima Možiček na glas-
bo Josipa Ipavca je bila tudi tik pred drugo svetovno vojno izvedena na
najvišji možni ravni takratnega baletnega ansambla ljubljanske Opere.
Zaključne misli
Baletna pantomima Možiček je v javnosti zaživela takoj po svojem
nastanku v zgodnjem 20. stoletju in bila do začetka prve svetovne voj-
ne največkrat izvajana na družabnih prireditvah različnih društev slo-
venskega ter avstrijskega porekla. Po Ipavčevi smrti leta 1921 delo kot
prvi balet slovenskega avtorja ni bilo pozabljeno, vendar je doživelo kar
nekaj preobrazb. Ker ohranjena tiskana partitura iz leta 1901 za klavir
dvoročno ni zadostila potrebam profesionalne gledališke uprizoritve,
Ipavčeva orkestracija za salonski orkester pa je veljala za izgubljeno, je
prišlo v zgodnjih 20. letih na pobudo ljubljanske operne hiše do nove
orkestracije, ki jo je podpisal Viktor Parma. Ta poteza je Ipavčevemu
delu vdahnila novo življenje, saj so ga med svetovnima vojnama večkrat
uprizorili, in sicer na odru ljubljanskega in mariborskega gledališča. Iz
dosegljivih virov razberemo, da so bili na ljubljanskem odru izvajalci
vlog najboljši solisti baletnega ansambla, kar dokazuje, da so imeli tako
ravnatelji kot koreografi do Možička profesionalen, predvsem pa pozi-
tiven odnos. Tudi mariborska predstava je skušala biti kar se da pro-
fesionalna, čeprav hiša ni imela stalnega baletnega ansambla. Izvedbe
Možička so bile vsestransko uspešne, pohvalno sprejete tako pri občin-
stvu kot kritikih. Delo so označevali kot prikupno, šegavo, pikantno,
melodično dopadljivo, prijetno, ljubko, polno zanimivih domislekov in
nenazadnje kot vrelec melodij z domiselno ter plesno zanimivo ritmi-
ko. Čeprav so v ljubljanski Operi leta 1938 vsebino Možička spremenili v
duhu Seviljskega brivca in ga temu ustrezno preimenovali v balet Usodna
napaka doktorja Bartola, je glasba ostala neokrnjena. Tudi v tej preoble-
ki sta tako laična kot strokovna publika delo sprejeli z veliko naklonje-
nostjo. Ugotavljamo, da je bil Možiček med svetovnima vojnama izva-
jan brez večjih presledkov, zato se je med slovensko publiko utrdil kot
prvi slovenski balet z izvirno in melodično dopadljivo baletno glasbo.
Po drugi svetovni vojni so slovenski skladatelji baletni glasbi posveča-
50 »Pilato, Boris,« Sigledal, dostop 26. februar, 2022, https://sigledal.org/geslo/Bo-
ris_Pilato; »Pilato, Boris,« Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje, Leksikografski
zavod Miroslav Krleža, dostop 26. februar, 2022, https://www.enciklopedija.hr/
natuknica.aspx?id=48238.
124
