Page 129 - Križnar, Franc, in Igor Grdina, ur. 2023. Josip Ipavec in njegov svet. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 129
Trije samospevi Josipa Ipavca
Spomnila sem se tudi na tipično angleško pecivo singing lily ali po-
joča lilija, ko v ostanke testa za pito zavijejo rozine, jih nato potlačijo ter
takšne dajo peči. V naši pesmi pesnik želi potopiti svojo dušo v cvet lilije,
v njen kelih, kajti oblika lilijinega cveta je resda kelih. In lilija bi zapela pe-
sem, drhtela bi, drgetala, trepetala kakor dva zaljubljenca, ko se prvič po-
ljubita. Tako bi bila neuresničena ljubezen izživeta, razlila bi se zatrtost
močnih čustev. Skozi to vizualizacijo pesnik zdravi potlačeno ljubezen...
Zanimivo pri Josipu je to, da je drugo kitico ponovil, torej še enkrat
zapoje tisti del, ko se pesem razlije. To se zgodi povsem naravno, saj ko
prvič prebereš drugo kitico, se naberejo vsa ta čustva, ko to poveš drugič,
se jih pa sprosti.
Sama uglasbitev (klavir solo) je že v prvem motivu izredno hrep-
eneča, melanholična, tipično slovanska, napisana v valujočem 6/8-tak-
tovskem načinu. V levi roki uporabi arpeggie, ki spominjajo na vodo, ki se
giblje iz globine v višino. V desni roki zapoje lep preprost motiv, ki spomin-
ja na kolovrat, cikle ... Ko vstopi pevec, se spremljava mojstrsko umakne
oktavo nižje in prepusti glavno pripoved glasu. V drugo kitico pripelje
spremljava s trepetanjem (ponavljajoče se osminke v akordih desne roke)
in z dvigom lege (kar je sam po sebi učinkovit prijem za prikaz dvigovanja
čustev na površje), pevčeva melodija je podvojena z levo roko, kar še bolj
intenzivira dejanje katarze. Po koncu petja se ponovi uvodni solo klavir-
ski del, vendar tokrat z dvema bistvenima spremembama: oznako »vedno
tišje«, kar nakazuje na izzvenevanje, ter okraskom v glavni melodiji, ki da
občutek odzvena nečesa, česar ni več, kot spomin na nekdanje doživetje.
Lahko zaključimo, da je skladatelj nadgradil pesnikovo sporočilo.
Izbira mola in intimnega vzdušja v pesmi potencira sporočilo, sama kom-
pozicija pa kot film dokumentira naravno čustvovanje, ki se v nekomu
zgodi zaradi nesrečne ljubezni.
Lotte von Niebauer, »Frühlingsnacht«
In Blütenweben und Mondenschein
stieg ich empor zum Rumpelstein.
Und hab’ in der himmlischen Frühlingsnacht
allein nur an dich, an dich nur gedacht.
O, Nachtigall, O Kirschenblüt, o Nachtigall,
o, himmeljauchzende Herzenslust.
129
Spomnila sem se tudi na tipično angleško pecivo singing lily ali po-
joča lilija, ko v ostanke testa za pito zavijejo rozine, jih nato potlačijo ter
takšne dajo peči. V naši pesmi pesnik želi potopiti svojo dušo v cvet lilije,
v njen kelih, kajti oblika lilijinega cveta je resda kelih. In lilija bi zapela pe-
sem, drhtela bi, drgetala, trepetala kakor dva zaljubljenca, ko se prvič po-
ljubita. Tako bi bila neuresničena ljubezen izživeta, razlila bi se zatrtost
močnih čustev. Skozi to vizualizacijo pesnik zdravi potlačeno ljubezen...
Zanimivo pri Josipu je to, da je drugo kitico ponovil, torej še enkrat
zapoje tisti del, ko se pesem razlije. To se zgodi povsem naravno, saj ko
prvič prebereš drugo kitico, se naberejo vsa ta čustva, ko to poveš drugič,
se jih pa sprosti.
Sama uglasbitev (klavir solo) je že v prvem motivu izredno hrep-
eneča, melanholična, tipično slovanska, napisana v valujočem 6/8-tak-
tovskem načinu. V levi roki uporabi arpeggie, ki spominjajo na vodo, ki se
giblje iz globine v višino. V desni roki zapoje lep preprost motiv, ki spomin-
ja na kolovrat, cikle ... Ko vstopi pevec, se spremljava mojstrsko umakne
oktavo nižje in prepusti glavno pripoved glasu. V drugo kitico pripelje
spremljava s trepetanjem (ponavljajoče se osminke v akordih desne roke)
in z dvigom lege (kar je sam po sebi učinkovit prijem za prikaz dvigovanja
čustev na površje), pevčeva melodija je podvojena z levo roko, kar še bolj
intenzivira dejanje katarze. Po koncu petja se ponovi uvodni solo klavir-
ski del, vendar tokrat z dvema bistvenima spremembama: oznako »vedno
tišje«, kar nakazuje na izzvenevanje, ter okraskom v glavni melodiji, ki da
občutek odzvena nečesa, česar ni več, kot spomin na nekdanje doživetje.
Lahko zaključimo, da je skladatelj nadgradil pesnikovo sporočilo.
Izbira mola in intimnega vzdušja v pesmi potencira sporočilo, sama kom-
pozicija pa kot film dokumentira naravno čustvovanje, ki se v nekomu
zgodi zaradi nesrečne ljubezni.
Lotte von Niebauer, »Frühlingsnacht«
In Blütenweben und Mondenschein
stieg ich empor zum Rumpelstein.
Und hab’ in der himmlischen Frühlingsnacht
allein nur an dich, an dich nur gedacht.
O, Nachtigall, O Kirschenblüt, o Nachtigall,
o, himmeljauchzende Herzenslust.
129
