Page 50 - Križnar, Franc, in Igor Grdina, ur. 2023. Josip Ipavec in njegov svet. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 50
ip Ipavec in njegov svet
Takšen k oncept glasbene topografije sem predstavila v svoji disertaciji
Glasbena topografija Zagreba, v monografiji objavljeni leta 2012.2
Kako si lahko predstavljamo Zagreb okoli leta 1905? Gre za mes-
to, ki je v tistem času štelo 61.000 prebivalcev (15.000 več kot takrat-
na Ljubljana).3 Središče mesta se je že popolnoma spustilo od Zgornjega
v Spodnje mesto (Gornji in Donji grad), kar danes poznamo kot center
Zagreba. Odprl se je prvi stalni kino, vklopljena je bila javna razsvetlja-
va, ustanovljena sta bila mestni muzej in mestna knjižnica.
Josip Ipavec je v Zagrebu delal v takratni vojaški bolnišnici kot vo-
jaški zdravnik, in sicer na naslovu Vlaška 87. Omenjena lokacija se je
v Ipavčevem času nahajala na robu mesta, danes pa sodi v širši center.
Dolga leta je stavba iz 19. stoletja ostala zanemarjena, nekaj let nazaj
pa je v njej začela delovati glasbena šola (Glazbeno učilište Elly Bašić), s
čimer je postala del glasbene topografije mesta. Ko govorimo o vojski,
moramo omeniti, da je med Ipavčevim bivanjem v Zagrebu na raznih
lokacijah in ob različnih priložnostih nastopala vojaška godba. V glas-
benem paviljonu, ki je bil leta 1891 postavljen v parku Zrinjevac, so se
redno izvajali promenadni koncerti. Sicer pa, kar zadeva muzikološko
raziskovanje vojaške glasbe, smo kot stroka v zelo slabem položaju, ne
samo v Zagrebu, temveč tudi na območju celotne Hrvaške, saj v Zagrebu
niso ohranjeni viri (predvsem se to nanaša na glasbeno gradivo).
Glasbeni paviljon, ki še dandanes občasno služi prvotnem namenu,
sodi v osnovni del glasbene topografije, torej v kraje, kjer se glasba po
sluša ali izvaja. Edina in hkrati najstarejša koncertna dvorana v Zagrebu
v tistem času je bila dvorana Hrvaškega glasbenega zavoda (Hrvatski
glazbeni zavod – HGZ). Nahajala se je v stavbi, ki jo je HGZ zgradil leta
1876, nadgrajena pa je bila leta 1895. Zelo verjetno je Josip Ipavec pri-
sostvoval kakšnem koncertu v HGZ-ju; v takratnem času so tam nasto-
pali znani glasbeniki, kot so, denimo, pianist Ernst von Dohnányi, vi-
olinisti Jan Kubelík, Willi Burmester in Bronisłav Huberman.4 Vendar
HGZ ni bil samo prizorišče koncertnih dogajanj. V Ipavčevem času je
Glasbena šola pri HGZ-ju že delovala na ravni konservatorija, čeprav
2 N. Bezić, Glazbena topografija Zagreba od 1799. do 2010. : prostori muziciranja i spo-
men-obilježja (Zagreb: Hrvatsko muzikološko društvo, 2012).
3 »Ljubljana,« v Wikipediji, dostop 26. marec, 2022, https://sl.wikipedia.org/wiki/
Ljubljana.
4 Hrvatski glazbeni zavod, Zbirka arhivskog gradiva, Programi, Dohnany:
Mi-1905, 28/140 in Mi-1906, 29/146; Kubelik: kut. 2, 1906/67; Burmester: kut.
2, 1906/68; Huberman: Mi-29/149.
50
Takšen k oncept glasbene topografije sem predstavila v svoji disertaciji
Glasbena topografija Zagreba, v monografiji objavljeni leta 2012.2
Kako si lahko predstavljamo Zagreb okoli leta 1905? Gre za mes-
to, ki je v tistem času štelo 61.000 prebivalcev (15.000 več kot takrat-
na Ljubljana).3 Središče mesta se je že popolnoma spustilo od Zgornjega
v Spodnje mesto (Gornji in Donji grad), kar danes poznamo kot center
Zagreba. Odprl se je prvi stalni kino, vklopljena je bila javna razsvetlja-
va, ustanovljena sta bila mestni muzej in mestna knjižnica.
Josip Ipavec je v Zagrebu delal v takratni vojaški bolnišnici kot vo-
jaški zdravnik, in sicer na naslovu Vlaška 87. Omenjena lokacija se je
v Ipavčevem času nahajala na robu mesta, danes pa sodi v širši center.
Dolga leta je stavba iz 19. stoletja ostala zanemarjena, nekaj let nazaj
pa je v njej začela delovati glasbena šola (Glazbeno učilište Elly Bašić), s
čimer je postala del glasbene topografije mesta. Ko govorimo o vojski,
moramo omeniti, da je med Ipavčevim bivanjem v Zagrebu na raznih
lokacijah in ob različnih priložnostih nastopala vojaška godba. V glas-
benem paviljonu, ki je bil leta 1891 postavljen v parku Zrinjevac, so se
redno izvajali promenadni koncerti. Sicer pa, kar zadeva muzikološko
raziskovanje vojaške glasbe, smo kot stroka v zelo slabem položaju, ne
samo v Zagrebu, temveč tudi na območju celotne Hrvaške, saj v Zagrebu
niso ohranjeni viri (predvsem se to nanaša na glasbeno gradivo).
Glasbeni paviljon, ki še dandanes občasno služi prvotnem namenu,
sodi v osnovni del glasbene topografije, torej v kraje, kjer se glasba po
sluša ali izvaja. Edina in hkrati najstarejša koncertna dvorana v Zagrebu
v tistem času je bila dvorana Hrvaškega glasbenega zavoda (Hrvatski
glazbeni zavod – HGZ). Nahajala se je v stavbi, ki jo je HGZ zgradil leta
1876, nadgrajena pa je bila leta 1895. Zelo verjetno je Josip Ipavec pri-
sostvoval kakšnem koncertu v HGZ-ju; v takratnem času so tam nasto-
pali znani glasbeniki, kot so, denimo, pianist Ernst von Dohnányi, vi-
olinisti Jan Kubelík, Willi Burmester in Bronisłav Huberman.4 Vendar
HGZ ni bil samo prizorišče koncertnih dogajanj. V Ipavčevem času je
Glasbena šola pri HGZ-ju že delovala na ravni konservatorija, čeprav
2 N. Bezić, Glazbena topografija Zagreba od 1799. do 2010. : prostori muziciranja i spo-
men-obilježja (Zagreb: Hrvatsko muzikološko društvo, 2012).
3 »Ljubljana,« v Wikipediji, dostop 26. marec, 2022, https://sl.wikipedia.org/wiki/
Ljubljana.
4 Hrvatski glazbeni zavod, Zbirka arhivskog gradiva, Programi, Dohnany:
Mi-1905, 28/140 in Mi-1906, 29/146; Kubelik: kut. 2, 1906/67; Burmester: kut.
2, 1906/68; Huberman: Mi-29/149.
50
