Page 52 - Križnar, Franc, in Igor Grdina, ur. 2023. Josip Ipavec in njegov svet. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 52
ip Ipavec in njegov svet
Druga digresija je povezana s prej omenjenim Srećkom Albinijem,
dirigentom in ravnateljem Opere. Gre za najpomembnejšega sklada-
telja operet na Hrvaškem po Ivanu Zajcu, njegove operete pa so bile
znane tudi zunaj Hrvaške, predvsem v Avstriji. Albini in Faller sta na-
pisala parodijo Cavallerie rusticane, ki je imela isti naslov kod slavna
Mascagnieva enodejanka in je bila postavljena na odru Hrvaškega na-
rodnega gledališča leta 1907. Podnaslov se je glasil kvakačka opera – šlo
je namreč za Klub »Kvak«, društvo premožnih zagrebških občanov in
umetnikov, ki je bil za javnost zaprt. Od leta 1879 do svoje ukinitve ob
začetku druge svetovne vojne so člani »Kvaka« redno organizirali zaba-
ve z glasbo za ožji krog povabljenih gostov, po zgledu evropskih klubov
s skupnim imenom Schlaraffia.8 Vstop vanj je bil Ipavcu zelo verjetno
onemogočen, a je klub kljub temu treba omeniti, zato da dobimo širšo
predstavo o raznolikosti kulturnih pojavov v Zagrebu. Ko govorimo o
glasbeno-scenskih delih, naj omenimo še kabaret, ki je kot način glas-
bene zabave izviral iz zasebnih veselih večerov uglednih Zagrebčanov.
Aprila 1907 so se začele javne kabarejevske predstave, vendar je bil
Ipavec takrat že pred odhodom iz Zagreba.
Med stebre glasbene topografije v Zagrebu prištevamo tudi se-
deže pevskih društev. Eno izmed pomembnejših je bilo Hrvaško pev-
sko društvo »Kolo« (Hrvatsko pjevačko društvo »Kolo«), ustanovlje-
no leta 1862.9 Sedež »Kola« se je nahajal v stavbi, zgrajeni leta 1884,
ki je bila v samem središču mesta, nasproti Hrvaškega narodnega gle-
dališča, na današnjem Trgu Republike Hrvatske. Na stavbi »Kola« so
kot okras na fasadi (visoko, nad prvim nadstropjem) zapisana ime-
na hrvaških in slovenskih skladateljev. Med Slovenci so tam navedeni
Davorin Jenko, Franjo Vilhar Kalski (napačno je napisano: Vilhah) in –
Benjamin Ipavec. Ne vem, ali je bilo tako že v času, ko je bil Josip Ipavec
v Zagrebu, saj nisem mogla ugotoviti točne datacije napisov. Obstaja
možnost, da se je Josip Ipavec sprehajal po trgu okrog gledališča in za
gledal ime svojega strica na častnem mestu na stavbi »Kola«, na južni
strani stavbe. V takratnem času je »Kolo« ravno tam odprlo vrtno polet
no gostilno z glasbenim paviljonom.
8 Več o glasbi v Klubu »Kvak« v N. Bezić, »Zagrebački klub ‚Kvak‘ i glazba s poseb-
nim osvrtom na razdoblje od osnutka 1879. do 1907. godine,« Arti musices 43, št.
1 (2012): 3–44.
9 Na splošno je začetek 20. stoletja na Hrvaškem zaznamovalo veliko zanimanje
za zborsko muziciranje, pevska društva pa so se združila v Hrvaško pevsko zve-
zo (Hrvatski pjevački savez).
52
Druga digresija je povezana s prej omenjenim Srećkom Albinijem,
dirigentom in ravnateljem Opere. Gre za najpomembnejšega sklada-
telja operet na Hrvaškem po Ivanu Zajcu, njegove operete pa so bile
znane tudi zunaj Hrvaške, predvsem v Avstriji. Albini in Faller sta na-
pisala parodijo Cavallerie rusticane, ki je imela isti naslov kod slavna
Mascagnieva enodejanka in je bila postavljena na odru Hrvaškega na-
rodnega gledališča leta 1907. Podnaslov se je glasil kvakačka opera – šlo
je namreč za Klub »Kvak«, društvo premožnih zagrebških občanov in
umetnikov, ki je bil za javnost zaprt. Od leta 1879 do svoje ukinitve ob
začetku druge svetovne vojne so člani »Kvaka« redno organizirali zaba-
ve z glasbo za ožji krog povabljenih gostov, po zgledu evropskih klubov
s skupnim imenom Schlaraffia.8 Vstop vanj je bil Ipavcu zelo verjetno
onemogočen, a je klub kljub temu treba omeniti, zato da dobimo širšo
predstavo o raznolikosti kulturnih pojavov v Zagrebu. Ko govorimo o
glasbeno-scenskih delih, naj omenimo še kabaret, ki je kot način glas-
bene zabave izviral iz zasebnih veselih večerov uglednih Zagrebčanov.
Aprila 1907 so se začele javne kabarejevske predstave, vendar je bil
Ipavec takrat že pred odhodom iz Zagreba.
Med stebre glasbene topografije v Zagrebu prištevamo tudi se-
deže pevskih društev. Eno izmed pomembnejših je bilo Hrvaško pev-
sko društvo »Kolo« (Hrvatsko pjevačko društvo »Kolo«), ustanovlje-
no leta 1862.9 Sedež »Kola« se je nahajal v stavbi, zgrajeni leta 1884,
ki je bila v samem središču mesta, nasproti Hrvaškega narodnega gle-
dališča, na današnjem Trgu Republike Hrvatske. Na stavbi »Kola« so
kot okras na fasadi (visoko, nad prvim nadstropjem) zapisana ime-
na hrvaških in slovenskih skladateljev. Med Slovenci so tam navedeni
Davorin Jenko, Franjo Vilhar Kalski (napačno je napisano: Vilhah) in –
Benjamin Ipavec. Ne vem, ali je bilo tako že v času, ko je bil Josip Ipavec
v Zagrebu, saj nisem mogla ugotoviti točne datacije napisov. Obstaja
možnost, da se je Josip Ipavec sprehajal po trgu okrog gledališča in za
gledal ime svojega strica na častnem mestu na stavbi »Kola«, na južni
strani stavbe. V takratnem času je »Kolo« ravno tam odprlo vrtno polet
no gostilno z glasbenim paviljonom.
8 Več o glasbi v Klubu »Kvak« v N. Bezić, »Zagrebački klub ‚Kvak‘ i glazba s poseb-
nim osvrtom na razdoblje od osnutka 1879. do 1907. godine,« Arti musices 43, št.
1 (2012): 3–44.
9 Na splošno je začetek 20. stoletja na Hrvaškem zaznamovalo veliko zanimanje
za zborsko muziciranje, pevska društva pa so se združila v Hrvaško pevsko zve-
zo (Hrvatski pjevački savez).
52
