Page 58 - Križnar, Franc, in Igor Grdina, ur. 2023. Josip Ipavec in njegov svet. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 58
ip Ipavec in njegov svet
skrbeli za ohranitev umetniške zapuščine poslednjega skladatelja iz svoje
rodbine.10 Pretežni del se jo je kljub viharnim časom druge svetovne vojne
le ohranil.11 Pred strašno dobo hitlerjanske okupacije12 je bilo poskrbljeno
tudi za napis na skladateljevem nagrobniku – vendar z napačno navede-
nim datumom njegovega rojstva.13
Dogajanja v javnem prostoru sprva niso nakazovala pogreza spomi-
na na Josipa Ipavca v temotne globine pozabe. V dnevnem časopisju sta
ob njegovi smrti izšla dva nekrologa, ki sta po zavzetosti odstopala od
običajne ravni tovrstnih tekstov v vzhodnoalpsko-jadranskem prostoru.
Skladatelju je v Slovencu – osrednjem dnevniku katoliškega tabora – nekaj
toplih misli namenil ing. Mih. Schiffrer. 22. februarja so se lahko njegovi
bralci srečali s člankom, ki je bil predstavljen kot nemška sodba o premi-
nulem domačem umetniku. Slovenci so zaradi privzgojene nesamozavest
nosti pač vedno radi prisluhnili sodbam tujcev o svojih dosežkih.
Schiffrer je o skladatelju, ki ga je očitno osebno dovolj dobro poznal,
zapisal:
Pred nekaj dnevi je v svojem domačem kraju pri Sv. Juriju pri Celju
umrl Gradčanom dobro znani slovenski skladatelj dr. Josip Ipavic.14
Njegova smrt je vzbudila v graških glasbenih krogih iskreno sočutje.
10 Nekaj kompozicij je napisal tudi Jože Ipavec; Slavko Osterc jih je ocenil kot obetav-
ne ter pretežno v skladu z družinsko tradicijo. Iz nje je izstopal samo Tango, ki ga je
avtor rad zaigral svojim gostom. Večkrat tudi meni. Kolikor vem, pa notnega zapi-
sa zanj ni zapustil.
11 Od kompozicij večjega obsega, ki se omenjajo v različnih virih, je verjetno pro-
padel le samospev Des Woiewoden Tochter na besedilo lübeškega poeta Emanuela
Geibla. Delo je glede na dolžino baladnega teksta moralo imeti več strani.
12 Ker je mariborski zdravnik Benjamin Ipavec kot zaveden Slovenec pomagal parti-
zanom, je bila skladateljeva zapuščina med drugo svetovno vojno v veliki nevar-
nosti. Prav tako ne gre zanemarjati dejstva, da je bilo mesto ob Dravi izpostavljeno
hudim zračnim napadom zavezniških sil. Leta 1945 so se pojavile nove nevarnos-
ti, saj so komunisti »vrgli oko« na sanatorij Benjamina Ipavca. Tedaj zaneteno sov-
raštvo proti njemu brezvestni propagatorji marksističnega režima podžigajo še da-
nes in poskušajo celo v zgodovinarskem tisku blatiti tega odličnega zdravnika, ki
je bil pionir zdravljenja maternice na Slovenskem, kot moralno sporno osebnost –
češ da ni pomagal pacientom iz vseh slojev prebivalstva z enako predanostjo.
13 Vse do zadnjega časa je bila na nagrobniku družine Ipavec pri Josipu navedena let
nica rojstva 1875; sedaj je to popravljeno, vendar je naknadni poseg viden zaradi
različne debeline številke 3.
14 Polglasnik se je v prvi polovici 19. stoletja večinoma še zapisoval z i; v skladu s po-
znejšo slovensko normo se je v Ipavčevi rodbini podpisoval le graški primarij Ben
jamin.
58
skrbeli za ohranitev umetniške zapuščine poslednjega skladatelja iz svoje
rodbine.10 Pretežni del se jo je kljub viharnim časom druge svetovne vojne
le ohranil.11 Pred strašno dobo hitlerjanske okupacije12 je bilo poskrbljeno
tudi za napis na skladateljevem nagrobniku – vendar z napačno navede-
nim datumom njegovega rojstva.13
Dogajanja v javnem prostoru sprva niso nakazovala pogreza spomi-
na na Josipa Ipavca v temotne globine pozabe. V dnevnem časopisju sta
ob njegovi smrti izšla dva nekrologa, ki sta po zavzetosti odstopala od
običajne ravni tovrstnih tekstov v vzhodnoalpsko-jadranskem prostoru.
Skladatelju je v Slovencu – osrednjem dnevniku katoliškega tabora – nekaj
toplih misli namenil ing. Mih. Schiffrer. 22. februarja so se lahko njegovi
bralci srečali s člankom, ki je bil predstavljen kot nemška sodba o premi-
nulem domačem umetniku. Slovenci so zaradi privzgojene nesamozavest
nosti pač vedno radi prisluhnili sodbam tujcev o svojih dosežkih.
Schiffrer je o skladatelju, ki ga je očitno osebno dovolj dobro poznal,
zapisal:
Pred nekaj dnevi je v svojem domačem kraju pri Sv. Juriju pri Celju
umrl Gradčanom dobro znani slovenski skladatelj dr. Josip Ipavic.14
Njegova smrt je vzbudila v graških glasbenih krogih iskreno sočutje.
10 Nekaj kompozicij je napisal tudi Jože Ipavec; Slavko Osterc jih je ocenil kot obetav-
ne ter pretežno v skladu z družinsko tradicijo. Iz nje je izstopal samo Tango, ki ga je
avtor rad zaigral svojim gostom. Večkrat tudi meni. Kolikor vem, pa notnega zapi-
sa zanj ni zapustil.
11 Od kompozicij večjega obsega, ki se omenjajo v različnih virih, je verjetno pro-
padel le samospev Des Woiewoden Tochter na besedilo lübeškega poeta Emanuela
Geibla. Delo je glede na dolžino baladnega teksta moralo imeti več strani.
12 Ker je mariborski zdravnik Benjamin Ipavec kot zaveden Slovenec pomagal parti-
zanom, je bila skladateljeva zapuščina med drugo svetovno vojno v veliki nevar-
nosti. Prav tako ne gre zanemarjati dejstva, da je bilo mesto ob Dravi izpostavljeno
hudim zračnim napadom zavezniških sil. Leta 1945 so se pojavile nove nevarnos-
ti, saj so komunisti »vrgli oko« na sanatorij Benjamina Ipavca. Tedaj zaneteno sov-
raštvo proti njemu brezvestni propagatorji marksističnega režima podžigajo še da-
nes in poskušajo celo v zgodovinarskem tisku blatiti tega odličnega zdravnika, ki
je bil pionir zdravljenja maternice na Slovenskem, kot moralno sporno osebnost –
češ da ni pomagal pacientom iz vseh slojev prebivalstva z enako predanostjo.
13 Vse do zadnjega časa je bila na nagrobniku družine Ipavec pri Josipu navedena let
nica rojstva 1875; sedaj je to popravljeno, vendar je naknadni poseg viden zaradi
različne debeline številke 3.
14 Polglasnik se je v prvi polovici 19. stoletja večinoma še zapisoval z i; v skladu s po-
znejšo slovensko normo se je v Ipavčevi rodbini podpisoval le graški primarij Ben
jamin.
58
