Page 59 - Križnar, Franc, in Igor Grdina, ur. 2023. Josip Ipavec in njegov svet. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 59
Bolezen Josipa Ipavca in Princesa Vrtoglavka
Dr. Ipavic je bil prav bogonadarjen glasbenik prve vrste in obenem
velik človek. Svojo domovino in svoj slovenski narod je ljubil nad
vse, pri tem pa ni nikdar žalil drugih narodov, zato je bil tu splošno
priljubljen.
Mnogi so smatrali dr. Josipa Ipavca za največjega skladatelja seda-
njega časa; samo-le on je v svoji neskončni skromnosti vse storil, da je
vedno cvetel le skrit. Ostal je v vseh dobah svojega življenja isti umet
nik – od prvih pomladnih del vulkanične zgodnje dobe do časa, ko je
zavratna bolezen začela glodati na njegovem mladem življenju.
Njegove pesmi (balade) so edinstveno lepe, njegov najboljši interpret
dr. Leon Lülek15 jih je pel na koncertih na Dunaju, v Berlinu, Bruslju
in nazadnje v Ameriki z izrednim uspehom. Njegova opera16 vsebuje
čudovito lepe, nežne, globoko občutene melodije; zastonj iščemo v se-
danjosti tako bogate, plemenite glasbe.
Dr. Josipa Ipavca bi smeli po pravici imenovati slovenskega Mozarta.
Vsled svoje skromnosti in poznejše bolezni se ni mogel nikjer uveljavi-
ti, dasiravno je njegova glasba, kakor rečeno, izvirna, klasična in naj-
znamenitejša sedanje dobe. Nam Nemcem je naravnost neumljivo, da
ga njegov narod ni tako cenil, kakor bi bil zaslužil, on, ki je svoj slo-
venski narod tako zelo ljubil, mu zapustil svoje pesmi in mu pomagal,
da si je priboril svojo svobodo, svojo neodvisnost in zedinjenje – tih in
skromen junak! Godilo se mu je tako, kakor večini skladateljev, ki jih
svet spozna še-le po smrti. Morda bo njegov narod z znatno podporo
popravil na njegovih ubogih zapuščenih otrocih, kar je ostal živemu
dolžan in ne bo čakal še-le opomina od Nemcev.
Ne zabi dragih mrtvih in okiti tudi njihovo žaro z vencem zmagoval-
ca. Častimo najboljšega pevca, ki je šel k svojim očetom. Hvala, večna
15 Pravilno Fery Leon Lulek. Priimek je bil verjetno spremenjen zaradi njegovega po-
mena v slovenščini. Preden je Lulek odšel v Združene države Amerike, je doživljal
velike uspehe zlasti v Franciji, kjer je bil pravcati ambasador nemškega Lieda. Kot
prvi je tamkaj izvajal celotne cikle samospevov. Prim. zapis o njem v listu Sport und
Salon jeseni 1906 (»Dr. Fery Lulek (Dr. Leon),« Sport und Salon, 17. november 1906,
11). V avstrijskem tisku je njegovim nastopom mogoče slediti do marca 1910. V no-
vem svetu je poučeval na cincinnatijskem konservatoriju, potem pa še v New Yor-
ku in Chicagu. Sodobniki so ga večinoma obravnavali kot slavnega in priznanega
pevca, nekateri kritiki pa so mu očitali enobarvnost v izrazni paleti in šibke viso-
ke tone.
16 Oznaka opera za Princeso Vrtoglavko dokazuje, da je bil Schiffrer seznanjen s žanr-
sko spremembo, do katere je prišlo na poti od besedila pl. Berksove do končne ver-
zije partiture; to pomeni, da je bil s skladateljem v stikih zagotovo v njegovih zad-
njih letih.
59
Dr. Ipavic je bil prav bogonadarjen glasbenik prve vrste in obenem
velik človek. Svojo domovino in svoj slovenski narod je ljubil nad
vse, pri tem pa ni nikdar žalil drugih narodov, zato je bil tu splošno
priljubljen.
Mnogi so smatrali dr. Josipa Ipavca za največjega skladatelja seda-
njega časa; samo-le on je v svoji neskončni skromnosti vse storil, da je
vedno cvetel le skrit. Ostal je v vseh dobah svojega življenja isti umet
nik – od prvih pomladnih del vulkanične zgodnje dobe do časa, ko je
zavratna bolezen začela glodati na njegovem mladem življenju.
Njegove pesmi (balade) so edinstveno lepe, njegov najboljši interpret
dr. Leon Lülek15 jih je pel na koncertih na Dunaju, v Berlinu, Bruslju
in nazadnje v Ameriki z izrednim uspehom. Njegova opera16 vsebuje
čudovito lepe, nežne, globoko občutene melodije; zastonj iščemo v se-
danjosti tako bogate, plemenite glasbe.
Dr. Josipa Ipavca bi smeli po pravici imenovati slovenskega Mozarta.
Vsled svoje skromnosti in poznejše bolezni se ni mogel nikjer uveljavi-
ti, dasiravno je njegova glasba, kakor rečeno, izvirna, klasična in naj-
znamenitejša sedanje dobe. Nam Nemcem je naravnost neumljivo, da
ga njegov narod ni tako cenil, kakor bi bil zaslužil, on, ki je svoj slo-
venski narod tako zelo ljubil, mu zapustil svoje pesmi in mu pomagal,
da si je priboril svojo svobodo, svojo neodvisnost in zedinjenje – tih in
skromen junak! Godilo se mu je tako, kakor večini skladateljev, ki jih
svet spozna še-le po smrti. Morda bo njegov narod z znatno podporo
popravil na njegovih ubogih zapuščenih otrocih, kar je ostal živemu
dolžan in ne bo čakal še-le opomina od Nemcev.
Ne zabi dragih mrtvih in okiti tudi njihovo žaro z vencem zmagoval-
ca. Častimo najboljšega pevca, ki je šel k svojim očetom. Hvala, večna
15 Pravilno Fery Leon Lulek. Priimek je bil verjetno spremenjen zaradi njegovega po-
mena v slovenščini. Preden je Lulek odšel v Združene države Amerike, je doživljal
velike uspehe zlasti v Franciji, kjer je bil pravcati ambasador nemškega Lieda. Kot
prvi je tamkaj izvajal celotne cikle samospevov. Prim. zapis o njem v listu Sport und
Salon jeseni 1906 (»Dr. Fery Lulek (Dr. Leon),« Sport und Salon, 17. november 1906,
11). V avstrijskem tisku je njegovim nastopom mogoče slediti do marca 1910. V no-
vem svetu je poučeval na cincinnatijskem konservatoriju, potem pa še v New Yor-
ku in Chicagu. Sodobniki so ga večinoma obravnavali kot slavnega in priznanega
pevca, nekateri kritiki pa so mu očitali enobarvnost v izrazni paleti in šibke viso-
ke tone.
16 Oznaka opera za Princeso Vrtoglavko dokazuje, da je bil Schiffrer seznanjen s žanr-
sko spremembo, do katere je prišlo na poti od besedila pl. Berksove do končne ver-
zije partiture; to pomeni, da je bil s skladateljem v stikih zagotovo v njegovih zad-
njih letih.
59
