Page 60 - Križnar, Franc, in Igor Grdina, ur. 2023. Josip Ipavec in njegov svet. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 60
ip Ipavec in njegov svet
hvala za njegovo dedščino, ki jo je zapustil svojemu narodu in ostale-
mu svetu.17
Inženir Schiffrer je svojo posmrtnico napisal 14. februarja v Gradcu.
Šlo je za glas poznavalskega laika, ki se je navdušil nad Ipavčevo glasbo.
Vedel je za skladateljeve uspehe pred veliko vojno, za katere je bil zaslu-
žen tudi v ZDA živeči pevec Fery Leon Lulek, ki se je po triumfih v sred
nje- in zahodnoevropskih deželah podal čez veliko lužo.
Toliko in toliko let pozneje je težko kaj več izvedeti o umetniško sen-
zibilnem inženirju, ki je tragično preminulemu skladatelju posvetil ten-
kočuten nekrolog. V okolici Josipa Ipavca je mogoče naleteti na zgolj enega
moža s priimkom Schiffrer. Gre za nadinženirja, ki je med prvo svetovno
vojno služboval v begunskem taborišču Wagna, kamor je bil poslan tudi
skladatelj. Schiffrer je bil tamkaj eden vodilnih uradnikov in je občasno
opravljal tudi inšpekcijsko službo.18 Prej je bil zaposlen v Gradcu, v pun-
cirnem uradu,19 izhajal pa je s Kranjskega. Edino težavo takšni identifi-
kaciji pisca 22. februarja 1921 objavljenega nekrologa za Josipom Ipavcem
predstavlja okrajšano ime – v Slovencu se pojavlja kot Mih., (nad)inženir
Schiffrer iz štajerske metropole in Wagne pa je bil Wilhelm. Toda pri pod-
pisih so črke pogosto izpeljane povsem osebno. V redakciji ljubljanske-
ga časnika bi lahko Wilhelm površno prebrali kot Michael – še zlasti če je
bila šlo za okrajšavo roke, s katere potezami niso imeli opravka vsak dan.
Liberalni Slovenski narod seveda ni smel zaostajati za katoliškim
dnevnikom. A Josip Ipavec je zanj očitno bil dokajšen neznanec. Za razli-
ko od očeta Gustava, ki je bil eden od utemeljiteljev tega časnika – začetek
njegovega izhajanja je tudi finančno podprl20 –, se v javnosti ni pojavljal
izven okvirov svojega zdravniškega poklica in umetništva. V politiko je
17 M. Schiffrer, »Nemška sodba o skladatelju dr. Josipu Ipavcu,« Slovenec, 22. februar,
1921, 1, 2. V nekrologu je za Josipa Ipavca uporabljena oznaka »slovenski Mozart«,
ki neznansko moti v zgodovini nepodkovane ljudi in jo zato slabšalno označuje-
jo kot »nekoliko poljudno«. Prim. zapis v svetovnem spletu: A. Testaniere, »Da-
nes poslušamo: Josip Ipavec,« SIGIC, 8. februar, 2021, https://www.sigic.si/da-
nes-poslusamo-josip-ipavec.html. A takšno navdušenja polno poimenovanje je na
povsem enaki ravni kakor tisto, ki se je rabilo za skladateljevega strica Benjami-
na. Ta je sodobnikom veljal za »slovenskega Schuberta« – o čemer je januarja 1909
v Novih akordih pisal Gregor Gojmir Krek, za njim pa tudi muzikologi oziroma glas-
beni zgodovinarji.
18 »Aus dem Barackenlager,« Lagerzeitung für Wagna, 11. november, 1917, 2.
19 »Aus dem Punzierungsamte,« Grazer Volksblatt, 15. oktober, 1896, 2.
20 »Občni zbor delniškega društva ‚Narodna tiskarna‘,« Slovenski narod, 17. septem-
ber, 1872, 1.
60
hvala za njegovo dedščino, ki jo je zapustil svojemu narodu in ostale-
mu svetu.17
Inženir Schiffrer je svojo posmrtnico napisal 14. februarja v Gradcu.
Šlo je za glas poznavalskega laika, ki se je navdušil nad Ipavčevo glasbo.
Vedel je za skladateljeve uspehe pred veliko vojno, za katere je bil zaslu-
žen tudi v ZDA živeči pevec Fery Leon Lulek, ki se je po triumfih v sred
nje- in zahodnoevropskih deželah podal čez veliko lužo.
Toliko in toliko let pozneje je težko kaj več izvedeti o umetniško sen-
zibilnem inženirju, ki je tragično preminulemu skladatelju posvetil ten-
kočuten nekrolog. V okolici Josipa Ipavca je mogoče naleteti na zgolj enega
moža s priimkom Schiffrer. Gre za nadinženirja, ki je med prvo svetovno
vojno služboval v begunskem taborišču Wagna, kamor je bil poslan tudi
skladatelj. Schiffrer je bil tamkaj eden vodilnih uradnikov in je občasno
opravljal tudi inšpekcijsko službo.18 Prej je bil zaposlen v Gradcu, v pun-
cirnem uradu,19 izhajal pa je s Kranjskega. Edino težavo takšni identifi-
kaciji pisca 22. februarja 1921 objavljenega nekrologa za Josipom Ipavcem
predstavlja okrajšano ime – v Slovencu se pojavlja kot Mih., (nad)inženir
Schiffrer iz štajerske metropole in Wagne pa je bil Wilhelm. Toda pri pod-
pisih so črke pogosto izpeljane povsem osebno. V redakciji ljubljanske-
ga časnika bi lahko Wilhelm površno prebrali kot Michael – še zlasti če je
bila šlo za okrajšavo roke, s katere potezami niso imeli opravka vsak dan.
Liberalni Slovenski narod seveda ni smel zaostajati za katoliškim
dnevnikom. A Josip Ipavec je zanj očitno bil dokajšen neznanec. Za razli-
ko od očeta Gustava, ki je bil eden od utemeljiteljev tega časnika – začetek
njegovega izhajanja je tudi finančno podprl20 –, se v javnosti ni pojavljal
izven okvirov svojega zdravniškega poklica in umetništva. V politiko je
17 M. Schiffrer, »Nemška sodba o skladatelju dr. Josipu Ipavcu,« Slovenec, 22. februar,
1921, 1, 2. V nekrologu je za Josipa Ipavca uporabljena oznaka »slovenski Mozart«,
ki neznansko moti v zgodovini nepodkovane ljudi in jo zato slabšalno označuje-
jo kot »nekoliko poljudno«. Prim. zapis v svetovnem spletu: A. Testaniere, »Da-
nes poslušamo: Josip Ipavec,« SIGIC, 8. februar, 2021, https://www.sigic.si/da-
nes-poslusamo-josip-ipavec.html. A takšno navdušenja polno poimenovanje je na
povsem enaki ravni kakor tisto, ki se je rabilo za skladateljevega strica Benjami-
na. Ta je sodobnikom veljal za »slovenskega Schuberta« – o čemer je januarja 1909
v Novih akordih pisal Gregor Gojmir Krek, za njim pa tudi muzikologi oziroma glas-
beni zgodovinarji.
18 »Aus dem Barackenlager,« Lagerzeitung für Wagna, 11. november, 1917, 2.
19 »Aus dem Punzierungsamte,« Grazer Volksblatt, 15. oktober, 1896, 2.
20 »Občni zbor delniškega društva ‚Narodna tiskarna‘,« Slovenski narod, 17. septem-
ber, 1872, 1.
60
