Page 64 - Križnar, Franc, in Igor Grdina, ur. 2023. Josip Ipavec in njegov svet. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 64
ip Ipavec in njegov svet
medicino. V to dobo spadajo njegove najboljše reči, večje število pes
mi, zlasti balad, tudi nekaj zborov, med njimi v prvi vrsti »Zimsko ob-
čutje« (za troglasen ženski zbor s klavirjem),27 dalje menuett za orke-
ster in scherzo za klavir, ki so bili poteg nekaterih zborov objavljeni v
»Novih Akordih«.28
Glavno njegovo delo iz te dobe pa je pantomima »Možiček«, ki so jo
uprizorili pred skoro 20 leti v graški operi ter tudi drugje (tako opeto-
vano v Gradcu, v celjskem Narodnem domu, v ljubljanski čitalnici ter
dvakrat tudi v ljubljanski operi).29 V Gradcu se je za koreografski del
prav zaslužno potrudila prima ballerina Emilia Eckhartova. Delo je
izšlo v L. Schwentnerjevi založbi.
Po doseženem doktoratu je Josip postal vojaški zdravnik na Dunaju
in v Zagrebu, a po nekaj letih je prevzel prakso svojega med tem umr-
lega očeta v domovini, s katero je bil zvezan z najmočnejšimi vezmi
svoje umetniško občutljive duše. Gotovo se ima razen muzikalni obi-
teljski dediščini in familijarni tradiciji zahvaliti za pobudo zlasti nad
vso mero veličastni lepoti te pokrajine.
Glavno delo kasnejše dobe je opereta »Princesa Vrtoglavka«
(»Prinzessin Tollkopf«). Njene uprizoritve vzlic vsemu trudu skla-
datelj ni doživel. Njegova poštenost in skromnost gledališkim šegam
in običajem pač nista bili kos: njegova glasba se je nizkim instink-
tom mase premalo uklanjala, in tako je bila usoda tega dela zapeča-
tena. Nikdar je ni videl na odru. Le enkrat se je na nekem koncer-
tu v Ljubljani izvajal odlomek iz nje,30 toda v tako napačnem tempu,
da skladatelj sam svojega dela ni spoznal. Spretno eksploativen ma-
zač izmed izvoljenega ljudstva bi bil iz domislekov te operete izlahka
s krpal cel ducat operet ter jih s sijajem postavil na sceno. A tudi za na-
tisk tega dela ni bilo sredstev.
27 Zbor, ki ga omenja Hoisel, je napisan za štiri ženske glasove in klavir.
28 V Novih akordih so izšle naslednje skladbe Josipa Ipavca: Himna (1902), Triglavska
koračnica (1902), Imel sem ljubi dve (1902) in Scherzo (1905).
29 Možiček je bil v ljubljanski operi oktobra 1912 izveden štirikrat. Dirigent je bil Ci-
ril Metod Hrazdira, ki je v Brnu nekaj let prej vodil svetovno premiero mojstrovi-
ne Leoša Janáčka Její pastorkyňa (Jenufa).
30 Januarja 1914 so bili na prvem Ipavčevem koncertu Glasbene matice izvedeni trije
odlomki iz opere Princesa Vrtoglavka – Predigra k drugemu dejanju in njegov Fina-
le ter arija Maud (Pravljica). Skladatelj je sam dirigiral prvo od omenjenih točk, pri
drugih dveh pa je taktirko vihtel Matej Hubad. Josip Ipavec z njegovimi tempi oči-
tno ni bil zadovoljen.
64
medicino. V to dobo spadajo njegove najboljše reči, večje število pes
mi, zlasti balad, tudi nekaj zborov, med njimi v prvi vrsti »Zimsko ob-
čutje« (za troglasen ženski zbor s klavirjem),27 dalje menuett za orke-
ster in scherzo za klavir, ki so bili poteg nekaterih zborov objavljeni v
»Novih Akordih«.28
Glavno njegovo delo iz te dobe pa je pantomima »Možiček«, ki so jo
uprizorili pred skoro 20 leti v graški operi ter tudi drugje (tako opeto-
vano v Gradcu, v celjskem Narodnem domu, v ljubljanski čitalnici ter
dvakrat tudi v ljubljanski operi).29 V Gradcu se je za koreografski del
prav zaslužno potrudila prima ballerina Emilia Eckhartova. Delo je
izšlo v L. Schwentnerjevi založbi.
Po doseženem doktoratu je Josip postal vojaški zdravnik na Dunaju
in v Zagrebu, a po nekaj letih je prevzel prakso svojega med tem umr-
lega očeta v domovini, s katero je bil zvezan z najmočnejšimi vezmi
svoje umetniško občutljive duše. Gotovo se ima razen muzikalni obi-
teljski dediščini in familijarni tradiciji zahvaliti za pobudo zlasti nad
vso mero veličastni lepoti te pokrajine.
Glavno delo kasnejše dobe je opereta »Princesa Vrtoglavka«
(»Prinzessin Tollkopf«). Njene uprizoritve vzlic vsemu trudu skla-
datelj ni doživel. Njegova poštenost in skromnost gledališkim šegam
in običajem pač nista bili kos: njegova glasba se je nizkim instink-
tom mase premalo uklanjala, in tako je bila usoda tega dela zapeča-
tena. Nikdar je ni videl na odru. Le enkrat se je na nekem koncer-
tu v Ljubljani izvajal odlomek iz nje,30 toda v tako napačnem tempu,
da skladatelj sam svojega dela ni spoznal. Spretno eksploativen ma-
zač izmed izvoljenega ljudstva bi bil iz domislekov te operete izlahka
s krpal cel ducat operet ter jih s sijajem postavil na sceno. A tudi za na-
tisk tega dela ni bilo sredstev.
27 Zbor, ki ga omenja Hoisel, je napisan za štiri ženske glasove in klavir.
28 V Novih akordih so izšle naslednje skladbe Josipa Ipavca: Himna (1902), Triglavska
koračnica (1902), Imel sem ljubi dve (1902) in Scherzo (1905).
29 Možiček je bil v ljubljanski operi oktobra 1912 izveden štirikrat. Dirigent je bil Ci-
ril Metod Hrazdira, ki je v Brnu nekaj let prej vodil svetovno premiero mojstrovi-
ne Leoša Janáčka Její pastorkyňa (Jenufa).
30 Januarja 1914 so bili na prvem Ipavčevem koncertu Glasbene matice izvedeni trije
odlomki iz opere Princesa Vrtoglavka – Predigra k drugemu dejanju in njegov Fina-
le ter arija Maud (Pravljica). Skladatelj je sam dirigiral prvo od omenjenih točk, pri
drugih dveh pa je taktirko vihtel Matej Hubad. Josip Ipavec z njegovimi tempi oči-
tno ni bil zadovoljen.
64
