Page 72 - Križnar, Franc, in Igor Grdina, ur. 2023. Josip Ipavec in njegov svet. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 72
ip Ipavec in njegov svet
duševno dramo je doživljal ob tem v depresivnih fazah in kam so ga vo-
dile blodnje v manični samozavestnosti52 – poklicno ni bil onemogočen.
Vsekakor pa se je pešanje njegovih moči poznalo na zaslužku, ki je bil ob
koncu leta 1913 že tako pičel, da ni mogel poravnati davkov in mu je janu-
arja 1914 grozil rubež. Oblast mu je kanila zaseči klavir in je tudi že razpi-
sala datum njegovega ogleda … Plačilo dolga v zadnjem hipu je preprečilo
nakane mrzlokrvnega državnega aparata, s katerim ni bilo šale.
Schwabov opis intervencije pri Josipu Ipavcu, ki je bil objavljen leta
1927, dovolj jasno pojasnjuje januarja 1912 objavljeno izjavo. Omenja –
vendar brez navedbe imen – dva zdravnika, ki sta že bila pri nezavest
nem skladatelju. Verjetno gre za Janka Serneca iz Celja in Leopolda
Rauchmanna iz Štor.53 Josipov brat Benjamin se je bržčas lahko odzval
šele čez kak dan ali dva, saj je služboval v Ljubljani. Resda je bil eden prvih
slovenskih zdravnikov z avtomobilom, a na pot se gotovo ni mogel poda-
ti takoj, ko ga je dosegla vest o skladateljevi nezavesti ...
Stanovski kolegi, ki so od srede leta 1911 vedeli za usodno skrivnost
Josipa Ipavca, niso mogli ukreniti nič bistvenega. Malarija je v boju pro-
ti sifilisu postala uporabna šele v zadnjih dveh letih prve svetovne vojne,
po odkritjih in poskusih bodočega nobelovca Juliusa Wagnerja viteza von
Jauregga. Po nekaterih vesteh naj bi bil tudi Josip potem, ko je orožje na
evropskih frontah utihnilo, deležen terapije z njo, vendar pri nesrečnem
skladatelju uspeha ni bilo. Toda govorice o poskusih njegovega zdravljen
ja po prvi svetovni vojni je toliko in toliko let pozneje težko preveriti. Je
pa vsaj Josipov brat Benjamin o usodni bolezni oziroma okužbi vedel ne-
kaj več kot drugi. Na podstrehi njegovega sanatorija v Mariboru se je oh-
ranila slika ženske, ki naj bi bila za skladatelja usodna.54 Čeprav je podoba
nastala šele leta 1926 in je zaradi frizure smaragdnooke mlade dame na
njej izključeno, da bi bila narejena po spominu, pa govorica o tem, kakšno
vlogo naj bi odigrala v življenju zadnjega od skladateljev Ipavcev, izpriču-
je seznanjenost vsaj dela družine – krvnih sorodnikov – z okoliščinami
52 Gotovo se je lahko v takih trenutkih počutil ne samo sposobnega ustvariti največje
umetnine, temveč tudi zdravega; toda dolgotrajna nervozi podobna stanja so vse-
eno opozarjala na njegovo bolnost.
53 Leopold Rauchmann je bil v Štorah zaposlen kot distriktni in rudniško-železarniš-
ki zdravnik; po političnem prepričanju je bil nemški nacionalec in vnet član Schul-
vereina. Umrl je 27. oktobra 1913, star komaj 38 let. Prim. »Todesfall,« Deutsche
Wacht, 29. oktober, 1913, 3 (dve osmrtnici sta objavljeni na 7. strani).
54 Jože Ipavec je sliko daroval Gregorju Moserju, ki jo hrani še danes. Zahvaljujem se
mu za to, da mi jo je pokazal.
72
duševno dramo je doživljal ob tem v depresivnih fazah in kam so ga vo-
dile blodnje v manični samozavestnosti52 – poklicno ni bil onemogočen.
Vsekakor pa se je pešanje njegovih moči poznalo na zaslužku, ki je bil ob
koncu leta 1913 že tako pičel, da ni mogel poravnati davkov in mu je janu-
arja 1914 grozil rubež. Oblast mu je kanila zaseči klavir in je tudi že razpi-
sala datum njegovega ogleda … Plačilo dolga v zadnjem hipu je preprečilo
nakane mrzlokrvnega državnega aparata, s katerim ni bilo šale.
Schwabov opis intervencije pri Josipu Ipavcu, ki je bil objavljen leta
1927, dovolj jasno pojasnjuje januarja 1912 objavljeno izjavo. Omenja –
vendar brez navedbe imen – dva zdravnika, ki sta že bila pri nezavest
nem skladatelju. Verjetno gre za Janka Serneca iz Celja in Leopolda
Rauchmanna iz Štor.53 Josipov brat Benjamin se je bržčas lahko odzval
šele čez kak dan ali dva, saj je služboval v Ljubljani. Resda je bil eden prvih
slovenskih zdravnikov z avtomobilom, a na pot se gotovo ni mogel poda-
ti takoj, ko ga je dosegla vest o skladateljevi nezavesti ...
Stanovski kolegi, ki so od srede leta 1911 vedeli za usodno skrivnost
Josipa Ipavca, niso mogli ukreniti nič bistvenega. Malarija je v boju pro-
ti sifilisu postala uporabna šele v zadnjih dveh letih prve svetovne vojne,
po odkritjih in poskusih bodočega nobelovca Juliusa Wagnerja viteza von
Jauregga. Po nekaterih vesteh naj bi bil tudi Josip potem, ko je orožje na
evropskih frontah utihnilo, deležen terapije z njo, vendar pri nesrečnem
skladatelju uspeha ni bilo. Toda govorice o poskusih njegovega zdravljen
ja po prvi svetovni vojni je toliko in toliko let pozneje težko preveriti. Je
pa vsaj Josipov brat Benjamin o usodni bolezni oziroma okužbi vedel ne-
kaj več kot drugi. Na podstrehi njegovega sanatorija v Mariboru se je oh-
ranila slika ženske, ki naj bi bila za skladatelja usodna.54 Čeprav je podoba
nastala šele leta 1926 in je zaradi frizure smaragdnooke mlade dame na
njej izključeno, da bi bila narejena po spominu, pa govorica o tem, kakšno
vlogo naj bi odigrala v življenju zadnjega od skladateljev Ipavcev, izpriču-
je seznanjenost vsaj dela družine – krvnih sorodnikov – z okoliščinami
52 Gotovo se je lahko v takih trenutkih počutil ne samo sposobnega ustvariti največje
umetnine, temveč tudi zdravega; toda dolgotrajna nervozi podobna stanja so vse-
eno opozarjala na njegovo bolnost.
53 Leopold Rauchmann je bil v Štorah zaposlen kot distriktni in rudniško-železarniš-
ki zdravnik; po političnem prepričanju je bil nemški nacionalec in vnet član Schul-
vereina. Umrl je 27. oktobra 1913, star komaj 38 let. Prim. »Todesfall,« Deutsche
Wacht, 29. oktober, 1913, 3 (dve osmrtnici sta objavljeni na 7. strani).
54 Jože Ipavec je sliko daroval Gregorju Moserju, ki jo hrani še danes. Zahvaljujem se
mu za to, da mi jo je pokazal.
72
