Page 73 - Križnar, Franc, in Igor Grdina, ur. 2023. Josip Ipavec in njegov svet. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 73
Bolezen Josipa Ipavca in Princesa Vrtoglavka
okužbe. Do nje je najbrž prišlo v času, ko je Josip služboval kot vojaški
zdravnik, se pravi še pred poroko. To pa seveda ne izbriše skladateljevih
več kot samo problematičnih (ne)ravnanj potem, ko se je ovedel, da bole-
zen ni bila ozdravljena.
Od srede leta 1911 do leta 1917 se je zdravstveno stanje Josipa Ipavca
postopoma poslabševalo. Sprva se je v ekspanzivnih fazah bolezni še
vdajal velikim ustvarjalnim načrtom. Skupaj z Davorinom Žunkovičem
in Richardom Batko, od katerega ni več pričakoval predelave besedila
Princese Vrtoglavke, temveč nič manj kot končno verzijo novega libreta,
je snoval opero Deseti brat, katere pot pa je bila končana že pri pripravah
dramske zasnove. Potem se je skladatelj spet trudil spraviti v javnost svo-
jo že napisano partituro. Izvedbe njenih posameznih točk, ki so bile pred-
stavljene v Ljubljani in Celju, so bile zamišljene kot vabljiva nakaznica na
uprizoritev celote ...
Po usodnih sarajevskih strelih junija 1914 je bil Josip Ipavec mobili-
ziran. Kmalu je bil – verjetno zaradi nezavidljivega zdravstvenega stan
ja – napoten za zdravnika v begunskem taborišču Wagna pri Lipnici,
kjer je imel veliko besede njegov brat Marko, ki je prej delal na graškem
Cesarskem namestništvu. Skladateljevo propadanje pa je bilo nezadržno,
čeprav se je njegova pamet od časa do časa še zaposlila z iskanjem poti za
uprizoritev Princese Vrtoglavke.
Februarja 1917 je bil Josip Ipavec iz običajne zdravniške službe
prestavljen v novoosnovani dom za ostarele,55 kjer je sredi obče bede in
stiske komaj mogel pomagati trpečim. Petindvajsetega aprila tistega
leta je še zadnjič nastopil na koncertu ob godovnem dnevu svojega bra-
ta Marka. Mogoče je domnevati, da je v tem primeru šlo za prikrito itali-
jansko iredentistično slavje.56 Savojska kraljevina je v vojni proti habsbur-
ški monarhiji pač nastopala kot naslednica Beneške republike, ki je imela
55 »Aus dem Barackenlager,« Lagerzeitung für Wagna, 21. februar, 1917, 2.
56 Spored za koncert v počastitev dneva svetega Marka je izbral Augusto Cesare (po-
nekod: Cesare Augusto) Seghizzi, ki je igral veliko vlogo v glasbenem življenju Go-
rice. Deloval je tako v sakralni kot posvetni sferi. Med prvo svetovno vojno je bil v
begunstvu. Prim. o njegovi vlogi na prireditvi v času godovnega dne Marka Ipavca
zapis »Aus dem Barackenlager,« Lagerzeitung für Wagna, 8. maj, 1917, 3. Na prire-
ditvi je nastopil tudi inženir Schiffrer. Marko Ipavec, ki je bil inšpektor taborišča
v Wagni, gotovo ni bil neveden glede simbolike praznovanja svojega imena. Očit
no pa ni simpatiziral z germanskim kurzom dunajskih oblasti. Ta se je kazal tudi
v Wagni, saj je taboriščni list vestno objavljal vojaška poročila nemškega vrhovne-
ga poveljstva. Kot narodnozaveden uradnik je bil Marko Ipavec ob koncu prve sve-
tovne vojne imenovan za slovenjgraškega okrajnega glavarja.
73
okužbe. Do nje je najbrž prišlo v času, ko je Josip služboval kot vojaški
zdravnik, se pravi še pred poroko. To pa seveda ne izbriše skladateljevih
več kot samo problematičnih (ne)ravnanj potem, ko se je ovedel, da bole-
zen ni bila ozdravljena.
Od srede leta 1911 do leta 1917 se je zdravstveno stanje Josipa Ipavca
postopoma poslabševalo. Sprva se je v ekspanzivnih fazah bolezni še
vdajal velikim ustvarjalnim načrtom. Skupaj z Davorinom Žunkovičem
in Richardom Batko, od katerega ni več pričakoval predelave besedila
Princese Vrtoglavke, temveč nič manj kot končno verzijo novega libreta,
je snoval opero Deseti brat, katere pot pa je bila končana že pri pripravah
dramske zasnove. Potem se je skladatelj spet trudil spraviti v javnost svo-
jo že napisano partituro. Izvedbe njenih posameznih točk, ki so bile pred-
stavljene v Ljubljani in Celju, so bile zamišljene kot vabljiva nakaznica na
uprizoritev celote ...
Po usodnih sarajevskih strelih junija 1914 je bil Josip Ipavec mobili-
ziran. Kmalu je bil – verjetno zaradi nezavidljivega zdravstvenega stan
ja – napoten za zdravnika v begunskem taborišču Wagna pri Lipnici,
kjer je imel veliko besede njegov brat Marko, ki je prej delal na graškem
Cesarskem namestništvu. Skladateljevo propadanje pa je bilo nezadržno,
čeprav se je njegova pamet od časa do časa še zaposlila z iskanjem poti za
uprizoritev Princese Vrtoglavke.
Februarja 1917 je bil Josip Ipavec iz običajne zdravniške službe
prestavljen v novoosnovani dom za ostarele,55 kjer je sredi obče bede in
stiske komaj mogel pomagati trpečim. Petindvajsetega aprila tistega
leta je še zadnjič nastopil na koncertu ob godovnem dnevu svojega bra-
ta Marka. Mogoče je domnevati, da je v tem primeru šlo za prikrito itali-
jansko iredentistično slavje.56 Savojska kraljevina je v vojni proti habsbur-
ški monarhiji pač nastopala kot naslednica Beneške republike, ki je imela
55 »Aus dem Barackenlager,« Lagerzeitung für Wagna, 21. februar, 1917, 2.
56 Spored za koncert v počastitev dneva svetega Marka je izbral Augusto Cesare (po-
nekod: Cesare Augusto) Seghizzi, ki je igral veliko vlogo v glasbenem življenju Go-
rice. Deloval je tako v sakralni kot posvetni sferi. Med prvo svetovno vojno je bil v
begunstvu. Prim. o njegovi vlogi na prireditvi v času godovnega dne Marka Ipavca
zapis »Aus dem Barackenlager,« Lagerzeitung für Wagna, 8. maj, 1917, 3. Na prire-
ditvi je nastopil tudi inženir Schiffrer. Marko Ipavec, ki je bil inšpektor taborišča
v Wagni, gotovo ni bil neveden glede simbolike praznovanja svojega imena. Očit
no pa ni simpatiziral z germanskim kurzom dunajskih oblasti. Ta se je kazal tudi
v Wagni, saj je taboriščni list vestno objavljal vojaška poročila nemškega vrhovne-
ga poveljstva. Kot narodnozaveden uradnik je bil Marko Ipavec ob koncu prve sve-
tovne vojne imenovan za slovenjgraškega okrajnega glavarja.
73
