Page 89 - Križnar, Franc, in Igor Grdina, ur. 2023. Josip Ipavec in njegov svet. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 89
Besedila samospevov Josipa Ipavca
A usta preponosna so, / ne bodo moledovala, / žalila bi te stisnjena
prej, / kot čustvo bi ti priznala.«). Po omenjeni tematiki ji je soroden
tudi fragm ent pesmi (prva kitica) Si mi res tako sovražna, ki jo je uglas-
bil Josip Ipavec, tu pa jo podajamo v prevodu Igorja Grdine: »Ustnice ve
nehvaležne, / kaj se šobite v zlih glasih?« To pesem, ki bi jo lahko uvrsti-
li tudi med podoknice, med le-temi dopolnjuje pesem neznanega avtor-
ja z naslovom V noči.
Heinejeva pesem Romanje v Kevlaar predstavlja, čeprav z izrazi-
to versko vsebino, dejavno vlogo matere, ki prevzema pobudo za pot
k (samo)odreševanju, medtem ko je sin v pasivni vlogi (»V procesiji gre
mati, / gre sin, ihteč ves čas, / in skupaj pojeta hkrati: / ‘Marija, varuj
nas!‘«). Morda je izjema Heinejeva pesem Kraljična, ki s temo posmrtne-
ga življenja in večne ljubezni prinaša nek duhovni svet, ki navdaja z in-
timnim, pa čeprav zgolj z onostranskim, transcendenčnim upom (»‘Že
sedem let / pokriva me gomila, / le v sanjah se povračam spet, / ker tebe
sem ljubila.‘«).
Besedilo enega samospeva je napisal Josip Freunsfeld-Radinski
(Trije vojaki). Uglasbena so še besedila pesnikov iz germanskega sve-
ta: pisci, ki so se uveljavili kot pesniki samospevov: Friedrich Fischbach
(Mrtvo dekle), Emil Prinz von Schönaich-Carolath (Pesem v ljudskem
tonu), Ludwig Christoph Heinrich Hölty (Majska pesem), Lotte von
Niebauer (Pomladna noč) in Richard Hoisel (Jutranje popotovanje),
avstrijski pesnik Nikolaus Lenau (Trojica), nemška pesnika Theodor
Storm (Pomladna pesem) in Ludwig Uhland (Janko in Metka), nemški
judovski pesnik Julius Rodenberg (Divja roža in bršljan), Hans Willy
Märtens (Pomladni počitek), ki je pozneje sodeloval tudi s filmskim sve-
tom, Adolf Böttger (Čez leta), pesnik in prevajalec v angleščino, ter manj
znani Hans Kolar (Pesem). Med samospevi Josipa Ipavca pa navsezad-
nje prevladujejo pesmi z ljudsko tematiko, večinoma tudi anonimnih
piscev, ki jih je Josip Ipavec zagotovo poznal iz nemških virov.
Če bi poskušali opredeliti večinski ton samospevov, bi ob epskih, a
ne mitološko-folklornih motivih, torej morali priznati prevlado neke
nagnjenosti k baladnemu vzorcu. Pesmi, ki nosijo epsko zasnovo, ki
vsebujejo nekatere fabulno-narativne ali zgodbene elemente, bi lahko
razvrstili v več razdelkov, in sicer:
Mrtvo dekle, Pesem v ljudskem tonu, Čez leta, Pesem, Trojica, Trije vo-
jaki, Balada (neznan avtor), ki jih združuje končni motiv groba in smrti
(človekove nesrečne usode).
89
A usta preponosna so, / ne bodo moledovala, / žalila bi te stisnjena
prej, / kot čustvo bi ti priznala.«). Po omenjeni tematiki ji je soroden
tudi fragm ent pesmi (prva kitica) Si mi res tako sovražna, ki jo je uglas-
bil Josip Ipavec, tu pa jo podajamo v prevodu Igorja Grdine: »Ustnice ve
nehvaležne, / kaj se šobite v zlih glasih?« To pesem, ki bi jo lahko uvrsti-
li tudi med podoknice, med le-temi dopolnjuje pesem neznanega avtor-
ja z naslovom V noči.
Heinejeva pesem Romanje v Kevlaar predstavlja, čeprav z izrazi-
to versko vsebino, dejavno vlogo matere, ki prevzema pobudo za pot
k (samo)odreševanju, medtem ko je sin v pasivni vlogi (»V procesiji gre
mati, / gre sin, ihteč ves čas, / in skupaj pojeta hkrati: / ‘Marija, varuj
nas!‘«). Morda je izjema Heinejeva pesem Kraljična, ki s temo posmrtne-
ga življenja in večne ljubezni prinaša nek duhovni svet, ki navdaja z in-
timnim, pa čeprav zgolj z onostranskim, transcendenčnim upom (»‘Že
sedem let / pokriva me gomila, / le v sanjah se povračam spet, / ker tebe
sem ljubila.‘«).
Besedilo enega samospeva je napisal Josip Freunsfeld-Radinski
(Trije vojaki). Uglasbena so še besedila pesnikov iz germanskega sve-
ta: pisci, ki so se uveljavili kot pesniki samospevov: Friedrich Fischbach
(Mrtvo dekle), Emil Prinz von Schönaich-Carolath (Pesem v ljudskem
tonu), Ludwig Christoph Heinrich Hölty (Majska pesem), Lotte von
Niebauer (Pomladna noč) in Richard Hoisel (Jutranje popotovanje),
avstrijski pesnik Nikolaus Lenau (Trojica), nemška pesnika Theodor
Storm (Pomladna pesem) in Ludwig Uhland (Janko in Metka), nemški
judovski pesnik Julius Rodenberg (Divja roža in bršljan), Hans Willy
Märtens (Pomladni počitek), ki je pozneje sodeloval tudi s filmskim sve-
tom, Adolf Böttger (Čez leta), pesnik in prevajalec v angleščino, ter manj
znani Hans Kolar (Pesem). Med samospevi Josipa Ipavca pa navsezad-
nje prevladujejo pesmi z ljudsko tematiko, večinoma tudi anonimnih
piscev, ki jih je Josip Ipavec zagotovo poznal iz nemških virov.
Če bi poskušali opredeliti večinski ton samospevov, bi ob epskih, a
ne mitološko-folklornih motivih, torej morali priznati prevlado neke
nagnjenosti k baladnemu vzorcu. Pesmi, ki nosijo epsko zasnovo, ki
vsebujejo nekatere fabulno-narativne ali zgodbene elemente, bi lahko
razvrstili v več razdelkov, in sicer:
Mrtvo dekle, Pesem v ljudskem tonu, Čez leta, Pesem, Trojica, Trije vo-
jaki, Balada (neznan avtor), ki jih združuje končni motiv groba in smrti
(človekove nesrečne usode).
89
