Page 12 - Več kot moda: onkraj oblačilnih, telesnih, spolnih, odnosnih in komunikacijskih ortodokcij.
P. 12
d v premišljanje ortodoksij
V pričujoči knjigi dva antropologa in sociologa na epistemološko, kon-
ceptualno ter izkustveno različna načina premišljata prav takšne točke, se-
stavine in položaje na področju oblačilne kulture ter mode.⁴ Prvi avtor (v
drugem delu knjige) to naredi s premišljanjem biblične, zgodovinske, mito-
⁴ V knjigi se pojavlja več izrazov s sorodnimi ali prekrivajočimi se pomeni: oblačenje, oblačilo,
obleka, kostum, moda. Ker ne zasledujemo terminoloških ciljev, jih uporabljamo v inklu-
zivno komplementarnem smislu, zavedajoč se dvoumnosti, v katere so odete distinkcije
med obleko in kostumom, oblačenjem in modo, krpo blaga in »cunjo«, ki nastanejo, ko te-
kstilije iz prepognjenega in zašitega blaga preidejo v oblikovana oblačila. Na konceptualni
ravni seveda obleka ni isto kakor moda, podobno kakor tradicionalna zgodovina obleke ali
evolucijska zgodovina kostuma epistemološko ni skladna s problemsko in analitsko orien-
tirano zgodovino mode (za temeljni uvid v zgodovino mode gl. Riello 2011 in 2012; Simončič
2018). Moda (iz lat. modus, »navada«, »običaj«, »način življenja«, »način delovanja«, »sistem
pravil in norm«) – to »gledališče« na najnovejši način po Benedettu Marcellu (1720), obči
mehanizem večnega vračanja novega po Walterju Benjaminu, prelom s tradicijo po Larsu
Svendsenu (2006, 10), periodična sprememba okusa po Gillu Dorflesu (1979 in 1984), sred-
stvo za transformacijo telesa po Joanne Eicher (2000) itd. – je resda veliko mlajši koncept
zamišljanja, poimenovanja in izvajanja oblačenja ter preoblačenja kakor obleka, vendar je
tudi o obleki pred »modo« dandanes težko govoriti na način, ne da bi naš pogled nanjo že
bil determiniran s konceptom mode. Naš pogled v zgodovino oblačenja in preoblačenja, tu-
di tistega, ki ga še ni diktirala moda kot kapitalistični sistem oblačenja in preoblačenja, je
torej neobhodno že zaznamovan s konceptom mode. V znanosti o modi je bila dolgo časa
uveljavljena distinkcija med »ustaljenim« in »modnim« načinom oblačenja. Največ zaslug za
uveljavitev tega razlikovanja ima britanski eksperimentalni psiholog in psihoanalitik John
Carl Flügel, ki v delu The Psychology of Clothes (1930) »ustaljeno« ali »fiksno« obleko opre-
deli kot vrsto obleke, ki se počasi spreminja skozi čas in se diferencira glede na prostor, in
jo tako razloči od prostorsko izenačene mode, ki jo zaznamujejo hitre spremembe slogov
oblačenja. V tej perspektivi je moda kot sprememba značilna za zahodne družbe, medtem
ko je »ustaljeno« oblačenje običajno tretirano kot nekaj, kar je onkraj zahodnih kapitalistič-
nih vplivov. Tudi drugi teoretiki modo nedvoumno povezujejo s spremembami. Ameriška
antropologa Ted Polhemus in Lynn Procter (1978) tradicionalno oblačenje opredelita kot
antimodo, ki da je model kontinuitete časa, medtem ko je moda model časa kot spremem-
be. V zadnjih štirih desetletjih, ko se je znatno povečal obseg del s področja modnih študijev
(angl. fashion studies), se je zameglila nekdaj ostreje zarisana ločnica med oblačili in modo
(zgovoren primer te nove medkulturne, multidisciplinarne in holistične akademske sinte-
ze je Encyclopedia of World Dress and Fashion v desetih zvezkih, ki jo je leta 2010 za založ-
bo Berg uredila Joanne Eicher). Danes oblačenje, oblačila, obleka, kostum in moda tvorijo
nerazdružljivo komplementarne pojmovne oprimke v obsežnem interdisciplinarnem, mul-
tidisciplinarnem ali transdisciplinarnem raziskovanju ter teoretizaciji mode, kjer moda ni
več zgolj in samo materialni objekt oz. kos blaga, ampak je praksa »kulturne konstrukcije
utelešene identitete« (to razumevanje mode promovira ena od vodilnih revij Fashion Theo-
ry: The Journal of Dress, Body & Culture, ki je pričela izhajati marca 1997 pri nekdanji založbi
Berg, zdaj Bloomsbury Publishing). Za druge, zlasti sociološke, semiološke in antropolo-
ške prispevke k znanosti o modi ali modnim študijem gl. Barnard (2007), Barnard (2014),
Rocamora in Smelik (2016), Calia (2021, 243–268), Jestratijević (2013, 108–119), Velimirović
(2015, 791–792) ter Paić (2018, 11–32).
12
V pričujoči knjigi dva antropologa in sociologa na epistemološko, kon-
ceptualno ter izkustveno različna načina premišljata prav takšne točke, se-
stavine in položaje na področju oblačilne kulture ter mode.⁴ Prvi avtor (v
drugem delu knjige) to naredi s premišljanjem biblične, zgodovinske, mito-
⁴ V knjigi se pojavlja več izrazov s sorodnimi ali prekrivajočimi se pomeni: oblačenje, oblačilo,
obleka, kostum, moda. Ker ne zasledujemo terminoloških ciljev, jih uporabljamo v inklu-
zivno komplementarnem smislu, zavedajoč se dvoumnosti, v katere so odete distinkcije
med obleko in kostumom, oblačenjem in modo, krpo blaga in »cunjo«, ki nastanejo, ko te-
kstilije iz prepognjenega in zašitega blaga preidejo v oblikovana oblačila. Na konceptualni
ravni seveda obleka ni isto kakor moda, podobno kakor tradicionalna zgodovina obleke ali
evolucijska zgodovina kostuma epistemološko ni skladna s problemsko in analitsko orien-
tirano zgodovino mode (za temeljni uvid v zgodovino mode gl. Riello 2011 in 2012; Simončič
2018). Moda (iz lat. modus, »navada«, »običaj«, »način življenja«, »način delovanja«, »sistem
pravil in norm«) – to »gledališče« na najnovejši način po Benedettu Marcellu (1720), obči
mehanizem večnega vračanja novega po Walterju Benjaminu, prelom s tradicijo po Larsu
Svendsenu (2006, 10), periodična sprememba okusa po Gillu Dorflesu (1979 in 1984), sred-
stvo za transformacijo telesa po Joanne Eicher (2000) itd. – je resda veliko mlajši koncept
zamišljanja, poimenovanja in izvajanja oblačenja ter preoblačenja kakor obleka, vendar je
tudi o obleki pred »modo« dandanes težko govoriti na način, ne da bi naš pogled nanjo že
bil determiniran s konceptom mode. Naš pogled v zgodovino oblačenja in preoblačenja, tu-
di tistega, ki ga še ni diktirala moda kot kapitalistični sistem oblačenja in preoblačenja, je
torej neobhodno že zaznamovan s konceptom mode. V znanosti o modi je bila dolgo časa
uveljavljena distinkcija med »ustaljenim« in »modnim« načinom oblačenja. Največ zaslug za
uveljavitev tega razlikovanja ima britanski eksperimentalni psiholog in psihoanalitik John
Carl Flügel, ki v delu The Psychology of Clothes (1930) »ustaljeno« ali »fiksno« obleko opre-
deli kot vrsto obleke, ki se počasi spreminja skozi čas in se diferencira glede na prostor, in
jo tako razloči od prostorsko izenačene mode, ki jo zaznamujejo hitre spremembe slogov
oblačenja. V tej perspektivi je moda kot sprememba značilna za zahodne družbe, medtem
ko je »ustaljeno« oblačenje običajno tretirano kot nekaj, kar je onkraj zahodnih kapitalistič-
nih vplivov. Tudi drugi teoretiki modo nedvoumno povezujejo s spremembami. Ameriška
antropologa Ted Polhemus in Lynn Procter (1978) tradicionalno oblačenje opredelita kot
antimodo, ki da je model kontinuitete časa, medtem ko je moda model časa kot spremem-
be. V zadnjih štirih desetletjih, ko se je znatno povečal obseg del s področja modnih študijev
(angl. fashion studies), se je zameglila nekdaj ostreje zarisana ločnica med oblačili in modo
(zgovoren primer te nove medkulturne, multidisciplinarne in holistične akademske sinte-
ze je Encyclopedia of World Dress and Fashion v desetih zvezkih, ki jo je leta 2010 za založ-
bo Berg uredila Joanne Eicher). Danes oblačenje, oblačila, obleka, kostum in moda tvorijo
nerazdružljivo komplementarne pojmovne oprimke v obsežnem interdisciplinarnem, mul-
tidisciplinarnem ali transdisciplinarnem raziskovanju ter teoretizaciji mode, kjer moda ni
več zgolj in samo materialni objekt oz. kos blaga, ampak je praksa »kulturne konstrukcije
utelešene identitete« (to razumevanje mode promovira ena od vodilnih revij Fashion Theo-
ry: The Journal of Dress, Body & Culture, ki je pričela izhajati marca 1997 pri nekdanji založbi
Berg, zdaj Bloomsbury Publishing). Za druge, zlasti sociološke, semiološke in antropolo-
ške prispevke k znanosti o modi ali modnim študijem gl. Barnard (2007), Barnard (2014),
Rocamora in Smelik (2016), Calia (2021, 243–268), Jestratijević (2013, 108–119), Velimirović
(2015, 791–792) ter Paić (2018, 11–32).
12
