Page 15 - Več kot moda: onkraj oblačilnih, telesnih, spolnih, odnosnih in komunikacijskih ortodokcij.
P. 15
Uvod v premišljanje ortodoksij
telesu, da se slednje lahko transformira), ampak kot interno aktivacijsko
telesno prakso (telo sámo kot spremenljiv, a specifično avtonomen meha-
nizem, ki brez pomoči mode zmore radikalno⁵ transformirati modo, ko se
ta pojavi na telesu oz. pride v stik s telesom; telesu zdravorazumsko resda
pripisujemo določene potenciale za transformacijo, a so telesne transfor-
macije večinoma že vnaprej zamišljene in sprejete zgolj ter samo v okviru
ortodoksnega reda tistih telesnih identitet, ki veljajo za trajne in nespre-
menljive danosti).
Za resnično doseganje tega novega epistemološkega preboja v koncep-
tualnem razumevanju konstitucije mode in njene oblačilne vloge pri po-
⁵ Seveda misleč v pozitivnem etimološkem, ne v negativnem ali pejorativnem ideološkem
smislu. Izviren smisel izraza izhaja iz latinskega klica ad radices (»h koreninam«; iz lat. ra-
dix, radicis, »koren«, »korenina«) in pomenljivih latinskih rekov, denimo quisquis abscidit ra-
dices, frustra fruges quaeritat (»kdor poseka korenine, zaman pričakuje plodove«). Izraz torej
izvorno pomeni, da se mora spoznavanje pojavov začeti pri »koreninah«, torej pri virih po-
javov in s pomočjo izvornih glasov ali dokumentov, ne na podlagi sekundarno avtoriziranih
mnenj in interpretacij, ki krožijo kot »viri« ali se jim nadeva lažne videze virov. Če pa se že
sklicuje na posredne vire, morajo ti vendarle biti v temelju verodostojni tudi v tem, da ne
vsebujejo pretenzij po vzpostavitvi podobe statusa neposrednega vira. Pridevnik »radika-
len« izvira iz novolatinskega pridevnika radicalis (korenit, temeljit), katerega glavni pomen
se torej neposredno veže na latinsko osnovo (prim. Tavzes 2002, 960). Izraza radikalen in
radikalnost (»korenitost«, »temeljitost«) sta etimološko torej brez sleherne slabšalne kono-
tacije (npr. korenita sprememba nečesa, temeljit odnos do nečesa, neomajna drža glede
česa ipd.). Negativni pomeni v smislu skrajnosti, brezobzirnosti, konfliktnosti, zaostreno-
sti, preteče nevarnosti, prevratnosti, prekucuštva ipd. so bili na temeljno semantiko pojma
zgodovinsko navlečeni šele veliko kasneje in so s spremenjenim pomenom v aktivno poli-
tično rabo prišli motivirano, to je za družbeno in politično degradacijo, diskvalifikacijo ter
diskreditacijo določenih družbenih agensov, pogosto političnih nasprotnikov z označeva-
njem z »radikali«, »radikalci« ali »radikalneži« (skrajneži, brezobzirneži, zaostrovalci, pov-
zročitelji težav, prevratneži, prekucuhi, revolucionarji ipd.). Kakor vemo, se slednji etiketi
v politični sferi uporabljata povsem popačeno glede na njuno etimologijo, saj sta večinoma
v funkciji slabšalnega etiketiranja v smislu, da se politiki med sabo obkladajo z oznakami
»radikalcev«, motivi za tako početje pa so pogosto povezani s strahom, da bi se razkrili izvo-
ri njihovih političnih habitusov (paraf. Kramberger in Rotar 2006, 27). Naša uporaba izraza
torej meri na nekaj povsem drugega; meri na avtotransformativno zmožnost slehernega
družbenega agensa kot nositelja oblačil, da skozi prakse oblačenja korenito intervenira v
dominantne rede telesa in mode pa tudi druge sorodne ali nadrejene rede; to pa lahko učin-
kovito počne na način najprej lastnega prevpraševanja učinkov teh redov na njegovem ali
njenem oblačenju in nato s premišljanjem lastnih možnosti ter zmožnosti za transforma-
tivno telesenje in oblačenje, torej za načine nošenja telesa in načine oblačenja, ki prispevajo
k heterologizaciji, demokratizaciji in pluralizaciji prevladujočih, sicer navidezno obče spre-
jetih, v resnici pa s pomočjo ideološkega in simbolnega nasilja kategorialno naturaliziranih
telesnih, spolnih, oblačilnih, odnosnih, komunikacijskih ter drugovrstnih režimov in kano-
nov, v katere se niti ne dvomi, kaj šele postavlja pod vprašaj.
15
telesu, da se slednje lahko transformira), ampak kot interno aktivacijsko
telesno prakso (telo sámo kot spremenljiv, a specifično avtonomen meha-
nizem, ki brez pomoči mode zmore radikalno⁵ transformirati modo, ko se
ta pojavi na telesu oz. pride v stik s telesom; telesu zdravorazumsko resda
pripisujemo določene potenciale za transformacijo, a so telesne transfor-
macije večinoma že vnaprej zamišljene in sprejete zgolj ter samo v okviru
ortodoksnega reda tistih telesnih identitet, ki veljajo za trajne in nespre-
menljive danosti).
Za resnično doseganje tega novega epistemološkega preboja v koncep-
tualnem razumevanju konstitucije mode in njene oblačilne vloge pri po-
⁵ Seveda misleč v pozitivnem etimološkem, ne v negativnem ali pejorativnem ideološkem
smislu. Izviren smisel izraza izhaja iz latinskega klica ad radices (»h koreninam«; iz lat. ra-
dix, radicis, »koren«, »korenina«) in pomenljivih latinskih rekov, denimo quisquis abscidit ra-
dices, frustra fruges quaeritat (»kdor poseka korenine, zaman pričakuje plodove«). Izraz torej
izvorno pomeni, da se mora spoznavanje pojavov začeti pri »koreninah«, torej pri virih po-
javov in s pomočjo izvornih glasov ali dokumentov, ne na podlagi sekundarno avtoriziranih
mnenj in interpretacij, ki krožijo kot »viri« ali se jim nadeva lažne videze virov. Če pa se že
sklicuje na posredne vire, morajo ti vendarle biti v temelju verodostojni tudi v tem, da ne
vsebujejo pretenzij po vzpostavitvi podobe statusa neposrednega vira. Pridevnik »radika-
len« izvira iz novolatinskega pridevnika radicalis (korenit, temeljit), katerega glavni pomen
se torej neposredno veže na latinsko osnovo (prim. Tavzes 2002, 960). Izraza radikalen in
radikalnost (»korenitost«, »temeljitost«) sta etimološko torej brez sleherne slabšalne kono-
tacije (npr. korenita sprememba nečesa, temeljit odnos do nečesa, neomajna drža glede
česa ipd.). Negativni pomeni v smislu skrajnosti, brezobzirnosti, konfliktnosti, zaostreno-
sti, preteče nevarnosti, prevratnosti, prekucuštva ipd. so bili na temeljno semantiko pojma
zgodovinsko navlečeni šele veliko kasneje in so s spremenjenim pomenom v aktivno poli-
tično rabo prišli motivirano, to je za družbeno in politično degradacijo, diskvalifikacijo ter
diskreditacijo določenih družbenih agensov, pogosto političnih nasprotnikov z označeva-
njem z »radikali«, »radikalci« ali »radikalneži« (skrajneži, brezobzirneži, zaostrovalci, pov-
zročitelji težav, prevratneži, prekucuhi, revolucionarji ipd.). Kakor vemo, se slednji etiketi
v politični sferi uporabljata povsem popačeno glede na njuno etimologijo, saj sta večinoma
v funkciji slabšalnega etiketiranja v smislu, da se politiki med sabo obkladajo z oznakami
»radikalcev«, motivi za tako početje pa so pogosto povezani s strahom, da bi se razkrili izvo-
ri njihovih političnih habitusov (paraf. Kramberger in Rotar 2006, 27). Naša uporaba izraza
torej meri na nekaj povsem drugega; meri na avtotransformativno zmožnost slehernega
družbenega agensa kot nositelja oblačil, da skozi prakse oblačenja korenito intervenira v
dominantne rede telesa in mode pa tudi druge sorodne ali nadrejene rede; to pa lahko učin-
kovito počne na način najprej lastnega prevpraševanja učinkov teh redov na njegovem ali
njenem oblačenju in nato s premišljanjem lastnih možnosti ter zmožnosti za transforma-
tivno telesenje in oblačenje, torej za načine nošenja telesa in načine oblačenja, ki prispevajo
k heterologizaciji, demokratizaciji in pluralizaciji prevladujočih, sicer navidezno obče spre-
jetih, v resnici pa s pomočjo ideološkega in simbolnega nasilja kategorialno naturaliziranih
telesnih, spolnih, oblačilnih, odnosnih, komunikacijskih ter drugovrstnih režimov in kano-
nov, v katere se niti ne dvomi, kaj šele postavlja pod vprašaj.
15
