Page 17 - Več kot moda: onkraj oblačilnih, telesnih, spolnih, odnosnih in komunikacijskih ortodokcij.
P. 17
o napravimo kaj z oblekami 2
(in one z nami)
Tadej Praprotnik
Moda kot vsakdanja praksa
Besedilo smo naslovili s parafrazo znane knjige Kako napravimo kaj z bese-
dami (Austin 1990), v kateri je avtor razvijal idejo o govorjenju kot svojevr-
stni praksi, razvijal je razumevanje, po katerem je možno z govorom mimo-
grede tudi nekaj storiti ali doseči. Govorjenje torej ni »dodatek« k realnosti,
ampak je lahko temeljno sredstvo vzpostavljanja realnosti. John Langshaw
Austin je ta vidik govora, to praxis, predstavil v svoji teoriji govornih dejanj.
Njegova teorija govornih dejanj ter iznajdba performativov, izrek, ki vzpo-
stavljajo realnost, o kateri govorijo, sta se izkazali kot izjemno produktivni
v širšem spektru humanističnih znanosti, denimo na področju konstruk-
cije identitet, ki, kot vemo, niso zapisane v naših genih, temveč jih aktivno
vzpostavljamo v samem govoru in skozi govor. Enako velja tudi za našo
modnost, ki jo (šele) vzpostavljamo v komunikaciji. Moda ni stanje, ni la-
stnost posameznika. Moda je družbena praksa in družbeno delovanje, zato
jo lahko obravnavamo na podoben način kot identiteto: ne gre za stanje,
lastnost, ki jo »imamo« in jo nato preprosto uprizarjamo oz. razkazujemo,
temveč gre najprej za družbeno interakcijo (in delovanje), preko katerega
šele konstruiramo določeno stanje ali lastnost (denimo modnost).
Komunikacija zato ni le prostor, kjer predstavljamo že »izgotovljene« iz-
delke (identitete) ali lastnosti (denimo modnost¹), ampak je temeljno me-
sto, v katerem se šele pogajamo o naši modnosti. V središču zanimanja za-
to ni obleka kot dejstvo, temveč obleka kot svojevrstna družbena praksa,
obleka kot utelešena aktivnost, preko katere šele vzpostavljamo modnost,
ospoljenost, razredno pripadnost . . . Komunikacija je zato tvegano poče-
tje, v katerem ni vse odvisno od nas, temveč tudi od drugih udeležencev
komunikacije.
¹ Sinonimni slovar slovenskega jezika besedi »moden« in »moderen« opredeljuje kot sinoni-
ma. Zato v besedilu uporabljeni besedi »moden« in »moderen« nimata kakšne razlikovalne
semantične vrednosti, ampak pomenita isto. Navajamo izpis iz spletne verzije: moderen: ki
je v skladu z modo svojega časa; moderen klobuk; sinonim: moden (Snoj idr. 2018).
17
(in one z nami)
Tadej Praprotnik
Moda kot vsakdanja praksa
Besedilo smo naslovili s parafrazo znane knjige Kako napravimo kaj z bese-
dami (Austin 1990), v kateri je avtor razvijal idejo o govorjenju kot svojevr-
stni praksi, razvijal je razumevanje, po katerem je možno z govorom mimo-
grede tudi nekaj storiti ali doseči. Govorjenje torej ni »dodatek« k realnosti,
ampak je lahko temeljno sredstvo vzpostavljanja realnosti. John Langshaw
Austin je ta vidik govora, to praxis, predstavil v svoji teoriji govornih dejanj.
Njegova teorija govornih dejanj ter iznajdba performativov, izrek, ki vzpo-
stavljajo realnost, o kateri govorijo, sta se izkazali kot izjemno produktivni
v širšem spektru humanističnih znanosti, denimo na področju konstruk-
cije identitet, ki, kot vemo, niso zapisane v naših genih, temveč jih aktivno
vzpostavljamo v samem govoru in skozi govor. Enako velja tudi za našo
modnost, ki jo (šele) vzpostavljamo v komunikaciji. Moda ni stanje, ni la-
stnost posameznika. Moda je družbena praksa in družbeno delovanje, zato
jo lahko obravnavamo na podoben način kot identiteto: ne gre za stanje,
lastnost, ki jo »imamo« in jo nato preprosto uprizarjamo oz. razkazujemo,
temveč gre najprej za družbeno interakcijo (in delovanje), preko katerega
šele konstruiramo določeno stanje ali lastnost (denimo modnost).
Komunikacija zato ni le prostor, kjer predstavljamo že »izgotovljene« iz-
delke (identitete) ali lastnosti (denimo modnost¹), ampak je temeljno me-
sto, v katerem se šele pogajamo o naši modnosti. V središču zanimanja za-
to ni obleka kot dejstvo, temveč obleka kot svojevrstna družbena praksa,
obleka kot utelešena aktivnost, preko katere šele vzpostavljamo modnost,
ospoljenost, razredno pripadnost . . . Komunikacija je zato tvegano poče-
tje, v katerem ni vse odvisno od nas, temveč tudi od drugih udeležencev
komunikacije.
¹ Sinonimni slovar slovenskega jezika besedi »moden« in »moderen« opredeljuje kot sinoni-
ma. Zato v besedilu uporabljeni besedi »moden« in »moderen« nimata kakšne razlikovalne
semantične vrednosti, ampak pomenita isto. Navajamo izpis iz spletne verzije: moderen: ki
je v skladu z modo svojega časa; moderen klobuk; sinonim: moden (Snoj idr. 2018).
17
