Page 15 - Marketinški pristopi in trendi v turizmu v novi realnosti
P. 15
Izzivi marketinga muzejev v času epidemije
Najpogosteje so bile aktivnosti v tej fazi usmerjene v digitalizacijo vse-
bin, intenziviranje aktivnosti na družbenih omrežjih, oblikovanje nove
ponudbe, prilagojene zaustavitvi javnega življenja, in strokovne ter znan-
stvene aktivnosti, povezane z izzivi pandemije (u ne sc o, 2020). V zadnji
fazi postanejo muzeji, ki uspejo iti skozi to transformacijo, jasneje defini-
rani, močnejši, prilagodljivejši in čustveno inteligentnejši. Znajo prisluh-
niti svojim obiskovalcem in z njimi splesti trdnejše vezi.
Upoštevajoč nov nabor potreb, ki se je pojavil na strani povpraševanja
v času krize, so Myrsini Samaroudi idr. (2020) že predlagale situaciji pri-
lagojeno specifično segmentacijo obiskovalcev muzejev v času krize, ki
loči tri segmente:
• obiskovalce, ki iščejo učno in strokovno podporo (to so tradicio-
nalni obiskovalci spominskih institucij – učitelji, zgodovinarji in
drugi strokovnjaki . . .),
• obiskovalce, ki iščejo čustveno oporo in zabavo – v obliki ogledov
umetnin, delavnic ipd. (ljudje, ki se dolgočasijo, so prestrašeni, osa-
mljeni in se želijo sprostiti, se na nek način laže soočiti z nesrečo, ki
jo prinaša kriza),
• deležnike, ki želijo pomagati (ljudje, ki poskušajo razumeti, kakšne
so posledice epidemije za muzej, njegovo delovanje, kako vplivajo
spremenjene razmere na njih same, in želijo nuditi pomoč ter pod-
poro; v to skupino lahko spadajo npr. donatorji, angažirani posame-
zniki iz lokalne skupnosti, strokovnjaki pa tudi nekateri zaposleni).
Zanimivo je, da so kljub težki situaciji muzeji v Združenem kraljestvu v
veliki meri ohranili in svojim javnostim sporočali nek zmeren optimizem.
V svojih sporočilih so poudarjali ustvarjalnost, inkluzivnost, trdoživost
itd. ter se poskušali pozicionirati kot kraji eskapizma, tolažbe in upanja v
negotovih časih pandemije (King idr., 2021).
Metodologija
Krovno raziskovalno vprašanje, na katerega smo želeli z raziskavo odgo-
voriti, je bilo: katere ukrepe, prilagoditve in novosti s področja marke-
tinga so sprejeli ter prakticirali slovenski muzeji v času koronakrize in ali
so bili ti ukrepi učinkoviti. Za analitični okvir smo uporabili marketinški
splet 4c, v sklopu katerega smo se vprašali:
• kako so upravljavci muzejev poskušali priti do informacij, kaj so že-
lje/pričakovanja/zadržki pri različnih segmentih potencialnih obi-
skovalcev (customer value),
15
Najpogosteje so bile aktivnosti v tej fazi usmerjene v digitalizacijo vse-
bin, intenziviranje aktivnosti na družbenih omrežjih, oblikovanje nove
ponudbe, prilagojene zaustavitvi javnega življenja, in strokovne ter znan-
stvene aktivnosti, povezane z izzivi pandemije (u ne sc o, 2020). V zadnji
fazi postanejo muzeji, ki uspejo iti skozi to transformacijo, jasneje defini-
rani, močnejši, prilagodljivejši in čustveno inteligentnejši. Znajo prisluh-
niti svojim obiskovalcem in z njimi splesti trdnejše vezi.
Upoštevajoč nov nabor potreb, ki se je pojavil na strani povpraševanja
v času krize, so Myrsini Samaroudi idr. (2020) že predlagale situaciji pri-
lagojeno specifično segmentacijo obiskovalcev muzejev v času krize, ki
loči tri segmente:
• obiskovalce, ki iščejo učno in strokovno podporo (to so tradicio-
nalni obiskovalci spominskih institucij – učitelji, zgodovinarji in
drugi strokovnjaki . . .),
• obiskovalce, ki iščejo čustveno oporo in zabavo – v obliki ogledov
umetnin, delavnic ipd. (ljudje, ki se dolgočasijo, so prestrašeni, osa-
mljeni in se želijo sprostiti, se na nek način laže soočiti z nesrečo, ki
jo prinaša kriza),
• deležnike, ki želijo pomagati (ljudje, ki poskušajo razumeti, kakšne
so posledice epidemije za muzej, njegovo delovanje, kako vplivajo
spremenjene razmere na njih same, in želijo nuditi pomoč ter pod-
poro; v to skupino lahko spadajo npr. donatorji, angažirani posame-
zniki iz lokalne skupnosti, strokovnjaki pa tudi nekateri zaposleni).
Zanimivo je, da so kljub težki situaciji muzeji v Združenem kraljestvu v
veliki meri ohranili in svojim javnostim sporočali nek zmeren optimizem.
V svojih sporočilih so poudarjali ustvarjalnost, inkluzivnost, trdoživost
itd. ter se poskušali pozicionirati kot kraji eskapizma, tolažbe in upanja v
negotovih časih pandemije (King idr., 2021).
Metodologija
Krovno raziskovalno vprašanje, na katerega smo želeli z raziskavo odgo-
voriti, je bilo: katere ukrepe, prilagoditve in novosti s področja marke-
tinga so sprejeli ter prakticirali slovenski muzeji v času koronakrize in ali
so bili ti ukrepi učinkoviti. Za analitični okvir smo uporabili marketinški
splet 4c, v sklopu katerega smo se vprašali:
• kako so upravljavci muzejev poskušali priti do informacij, kaj so že-
lje/pričakovanja/zadržki pri različnih segmentih potencialnih obi-
skovalcev (customer value),
15
