Page 32 - Marketinški pristopi in trendi v turizmu v novi realnosti
P. 32
Žana Čivre
Pandemija covida-19 pa žal predstavlja eno največjih kriz v zadnjih de-
setletjih, saj so njene posledice enormne tako na gospodarskem kot druž-
benem področju (Cruz-Cárdenas idr., 2021; Assaf idr., 2021). To je pov-
zročilo dramatične spremembe ne zgolj v delovanju podjetij, ampak tudi
na področju vedenja potrošnikov (Donthu in Gustafsson, 2020). Zaradi
nje se svet sooča z globalno zdravstveno, socialno in gospodarsko krizo,
med katerimi je turizem med najprizadetejšimi in najogroženejšimi in-
dustrijami, in sicer zaradi številnih omejitev glede potovanj po vsem svetu
(unw to, 2021). Tako smo s pojavom covida-19 in posledične pandemije
čez noč prešli iz prekomernega turizma (angl. overtourism) na ustavitev
turizma (angl. tourism zero). To je povzročilo ogromno škode tako na glo-
balni kot na lokalni ravni. Pričakovanja ob začetku krize zaradi širitve ko-
ronavirusa so predvidevala (po ocenah oecd in unwto), da bo turizem
kot panogo koronakriza v letu 2020 prizadela kar osemkrat bolj, kot ga je
finančna kriza 2008/2009. Ob tem so napovedovali tudi do 80-odstotni
upad mednarodnega turizma glede na predkrizno leto 2019 (Slovenska
turistična organizacija, 2021a). Zanimiva je tudi ugotovitev raziskave Tr-
ženjski monitor v sklopu Društva za marketing Slovenije (b. l.), s katero
so ugotovili, da je epidemija v letu 2020 na podjetja imela asimetričnejši
vpliv kot recesija leta 2009.
Nova realnost je pojem, ki je dodobra zaznamoval obdobje po pojavu
covida-19 tudi na področju vedenja potrošnikov, predvsem v turizmu. Po
poročanju Svetovne turistične organizacije (unwto, 2021) se je v primer-
javi z letom 2019 npr. v Evropi v letu 2020 število mednarodnih potovanj
zmanjšalo za 77 . Še več, najnovejše napovedi Tourism Economics oce-
njujejo, da se bo obseg potovanj na raven iz leta 2019 po pričakovanjih
vrnil šele leta 2024 (Slovenska turistična organizacija, 2021a). Obstoječa
literatura ugotavlja, da se je v preteklosti turistična industrija od globalnih
kriz hitro opomogla, vendar se v primeru covida-19 vlade zavedajo, da gre
za edinstveno stanje, saj bo v prihajajočih letih nemogoče tržiti oziroma
nadomestiti neprodane zmogljivosti (Sharma idr., 2021). Strokovnjaki so
si nedvoumno enotni, da so posledice za vedenje potrošnikov bistvenega
pomena (Assaf idr., 2021).
Tako je pandemija povzročila številne ovire za turistično industrijo, kar
pa po mnenju Sharme idr. (2021) v turizmu predstavlja nove priložnosti.
Teresa Villacé-Molinero idr. (2021) menijo, da je pojav covida-19 svet za-
gotovo prisilil v to, da potrošniki ponovno premislijo, kako živijo, delajo,
razmišljajo in nenazadnje tudi kako potujejo. To pa bo povzročilo nove
vzorce potrošniškega vedenja, česar se zaveda tudi turistična industrija.
32
Pandemija covida-19 pa žal predstavlja eno največjih kriz v zadnjih de-
setletjih, saj so njene posledice enormne tako na gospodarskem kot druž-
benem področju (Cruz-Cárdenas idr., 2021; Assaf idr., 2021). To je pov-
zročilo dramatične spremembe ne zgolj v delovanju podjetij, ampak tudi
na področju vedenja potrošnikov (Donthu in Gustafsson, 2020). Zaradi
nje se svet sooča z globalno zdravstveno, socialno in gospodarsko krizo,
med katerimi je turizem med najprizadetejšimi in najogroženejšimi in-
dustrijami, in sicer zaradi številnih omejitev glede potovanj po vsem svetu
(unw to, 2021). Tako smo s pojavom covida-19 in posledične pandemije
čez noč prešli iz prekomernega turizma (angl. overtourism) na ustavitev
turizma (angl. tourism zero). To je povzročilo ogromno škode tako na glo-
balni kot na lokalni ravni. Pričakovanja ob začetku krize zaradi širitve ko-
ronavirusa so predvidevala (po ocenah oecd in unwto), da bo turizem
kot panogo koronakriza v letu 2020 prizadela kar osemkrat bolj, kot ga je
finančna kriza 2008/2009. Ob tem so napovedovali tudi do 80-odstotni
upad mednarodnega turizma glede na predkrizno leto 2019 (Slovenska
turistična organizacija, 2021a). Zanimiva je tudi ugotovitev raziskave Tr-
ženjski monitor v sklopu Društva za marketing Slovenije (b. l.), s katero
so ugotovili, da je epidemija v letu 2020 na podjetja imela asimetričnejši
vpliv kot recesija leta 2009.
Nova realnost je pojem, ki je dodobra zaznamoval obdobje po pojavu
covida-19 tudi na področju vedenja potrošnikov, predvsem v turizmu. Po
poročanju Svetovne turistične organizacije (unwto, 2021) se je v primer-
javi z letom 2019 npr. v Evropi v letu 2020 število mednarodnih potovanj
zmanjšalo za 77 . Še več, najnovejše napovedi Tourism Economics oce-
njujejo, da se bo obseg potovanj na raven iz leta 2019 po pričakovanjih
vrnil šele leta 2024 (Slovenska turistična organizacija, 2021a). Obstoječa
literatura ugotavlja, da se je v preteklosti turistična industrija od globalnih
kriz hitro opomogla, vendar se v primeru covida-19 vlade zavedajo, da gre
za edinstveno stanje, saj bo v prihajajočih letih nemogoče tržiti oziroma
nadomestiti neprodane zmogljivosti (Sharma idr., 2021). Strokovnjaki so
si nedvoumno enotni, da so posledice za vedenje potrošnikov bistvenega
pomena (Assaf idr., 2021).
Tako je pandemija povzročila številne ovire za turistično industrijo, kar
pa po mnenju Sharme idr. (2021) v turizmu predstavlja nove priložnosti.
Teresa Villacé-Molinero idr. (2021) menijo, da je pojav covida-19 svet za-
gotovo prisilil v to, da potrošniki ponovno premislijo, kako živijo, delajo,
razmišljajo in nenazadnje tudi kako potujejo. To pa bo povzročilo nove
vzorce potrošniškega vedenja, česar se zaveda tudi turistična industrija.
32
