Page 28 - Marketinški pristopi in trendi v turizmu v novi realnosti
P. 28
Gorazd Sedmak in Aleksandra Brezovec
Glede sodobnih trendov premika fokusa z zbirk na obiskovalce ozi-
roma širšo družbo lahko rečemo, da se jih intervjuvanci zavedajo in jih
odkrito sprejemajo kot smiselno smer razvoja. Seveda imajo pri tem v
smislu velikosti, vsebin, statusa, lokacije, kadra itd. in nenazadnje opre-
deljenega poslanstva različne pogoje in različno »prtljago« iz preteklosti.
Čeprav je iz izjav (sicer v različni meri) zaznati določene razmisleke in
premike, ki jih je spodbudila epidemija – v smislu treh faz Andree Jo-
nes (2020) –, je videti, da so muzeji že pred tem imeli jasne identitete in
dobro domišljene strateške usmeritve, ki jih ne želijo in ne nameravajo
na hitro spreminjati. Je pa (oziroma še bo) epidemija gotovo spodbudila
spremembe na izvedbeni ravni. Predvsem gredo razmišljanja v smer večje
in fleksibilnejše uporabe e-kanalov in dodajanja virtualnih prikazov, ki pa
morajo biti na ravni dostojnih vsebin.
Prav tako ni mogoče reči, da so muzeji v času epidemije sistema-
tično prilagodili svoje delovanje specifičnim segmentom, oblikovanim
na osnovi treh specifičnih tipov motivacije, kot jih prepoznavajo Myrsini
Samaroudi idr. (2020) (stroka/učenje, družba/zabava, odgovornost/so-
lidarnost). Je pa epidemija nekako jasneje razkrila ali poudarila obstoj
(oziroma za tretji tip pogosteje odsotnost) teh motivacij za obisk muze-
jev, kar bo morda dodaten impulz v smeri sprejemanja sodobne vloge
muzeja kot (tudi ali predvsem) kraja interakcije, druženja in zabave kot
pomembnega elementa doživetja (Pine in Gilmore, 2013).
Podobno kot v Združenem kraljestvu so muzeji tudi pri nas kljub težki
situaciji ohranili in navzven sporočali nek zmerni optimizem ter niso
poudarjali negativnih vidikov in vplivov epidemije. Za dokončno oceno
učinkovitosti sprejetih ukrepov in morebitnih dolgoročnih posledic je,
kot kaže, zaenkrat še prezgodaj. Verjamemo, da, vsaj za vzorec izbranih
muzejev, epidemija ne bo imela usodnih posledic, do neke mere pa je de-
lovala celo kot katalizator dodatnega premisleka in določenih sprememb.
Ključni omejitvi pričujoče raziskave sta predvsem zelo majhen in pri-
ložnostno oblikovan vzorec, ki zelo omejuje posploševanje ugotovitev, in
pa premajhna časovna distanca, ki onemogoča neobremenjen pogled iz
normalnosti. Epidemija je namreč še vedno prisotna, njena dinamika in
dolgoročni vplivi pa nepredvidljivi.
Literatura
Anderson, G. (Ur.). (2004). Reinventing the museum: Historical and contempo-
rary perspectives on the paradigm shift. AltaMira Press.
Belch, G. E., Belch, G. E., in Belch, M. A. (2018). Advertising and promotion:
28
Glede sodobnih trendov premika fokusa z zbirk na obiskovalce ozi-
roma širšo družbo lahko rečemo, da se jih intervjuvanci zavedajo in jih
odkrito sprejemajo kot smiselno smer razvoja. Seveda imajo pri tem v
smislu velikosti, vsebin, statusa, lokacije, kadra itd. in nenazadnje opre-
deljenega poslanstva različne pogoje in različno »prtljago« iz preteklosti.
Čeprav je iz izjav (sicer v različni meri) zaznati določene razmisleke in
premike, ki jih je spodbudila epidemija – v smislu treh faz Andree Jo-
nes (2020) –, je videti, da so muzeji že pred tem imeli jasne identitete in
dobro domišljene strateške usmeritve, ki jih ne želijo in ne nameravajo
na hitro spreminjati. Je pa (oziroma še bo) epidemija gotovo spodbudila
spremembe na izvedbeni ravni. Predvsem gredo razmišljanja v smer večje
in fleksibilnejše uporabe e-kanalov in dodajanja virtualnih prikazov, ki pa
morajo biti na ravni dostojnih vsebin.
Prav tako ni mogoče reči, da so muzeji v času epidemije sistema-
tično prilagodili svoje delovanje specifičnim segmentom, oblikovanim
na osnovi treh specifičnih tipov motivacije, kot jih prepoznavajo Myrsini
Samaroudi idr. (2020) (stroka/učenje, družba/zabava, odgovornost/so-
lidarnost). Je pa epidemija nekako jasneje razkrila ali poudarila obstoj
(oziroma za tretji tip pogosteje odsotnost) teh motivacij za obisk muze-
jev, kar bo morda dodaten impulz v smeri sprejemanja sodobne vloge
muzeja kot (tudi ali predvsem) kraja interakcije, druženja in zabave kot
pomembnega elementa doživetja (Pine in Gilmore, 2013).
Podobno kot v Združenem kraljestvu so muzeji tudi pri nas kljub težki
situaciji ohranili in navzven sporočali nek zmerni optimizem ter niso
poudarjali negativnih vidikov in vplivov epidemije. Za dokončno oceno
učinkovitosti sprejetih ukrepov in morebitnih dolgoročnih posledic je,
kot kaže, zaenkrat še prezgodaj. Verjamemo, da, vsaj za vzorec izbranih
muzejev, epidemija ne bo imela usodnih posledic, do neke mere pa je de-
lovala celo kot katalizator dodatnega premisleka in določenih sprememb.
Ključni omejitvi pričujoče raziskave sta predvsem zelo majhen in pri-
ložnostno oblikovan vzorec, ki zelo omejuje posploševanje ugotovitev, in
pa premajhna časovna distanca, ki onemogoča neobremenjen pogled iz
normalnosti. Epidemija je namreč še vedno prisotna, njena dinamika in
dolgoročni vplivi pa nepredvidljivi.
Literatura
Anderson, G. (Ur.). (2004). Reinventing the museum: Historical and contempo-
rary perspectives on the paradigm shift. AltaMira Press.
Belch, G. E., Belch, G. E., in Belch, M. A. (2018). Advertising and promotion:
28
