Page 47 - Marketinški pristopi in trendi v turizmu v novi realnosti
P. 47
Kontekst marketinškega komuniciranja turističnih destinacij
in nakupno vedenje so se v času pandemije spremenili (Kim, 2020) in po-
sledično so se tudi turistični ponudniki za preživetje ozirali po inoviranju
svojih marketinških strategij. Pojavile so se težnje turistov po večji infor-
miranosti, iskanju varnejših krajev in manj obiskanih destinacijah. Prav
tako je visoka stopnja socialne distanciranosti pospešila spremembe po-
trošnje v smeri naraščanja spletnih nakupov (Wang idr., 2020) in na strani
ponudbe dvignila higienske ter varnostne standarde. Za turizem na splo-
šno uveljavljanje fizičnega distanciranja predstavlja velik izziv, saj je etos
turizma ravno v družbeno-kulturni interakciji, ki se vrši skozi pristna do-
živetja ter osebno interakcijo med turisti in gostitelji ter med turisti iz raz-
ličnih okolij. Če se izolirajo drug od drugega, bi lahko na koncu uničili
sam etos turizma, tj. družbeno-kulturno interakcijo (Khan, 2020). Re-
alno so torej tovrstne zahteve za turizem pogosto težko uresničljive, zato
si moramo namesto tega prizadevati za odgovornejše turistične smernice,
ki so v središču turističnega diskurza aktualne že zadnje desetletje.
Chelsea Galoni idr. (2020) menijo, da lahko prisotnost tveganja siste-
matično spreminja vedenje turistov na način, ki je pomemben za mar-
keting. Pri vedenju turistov obstajajo pojavi, ki nam pomagajo razumeti
psihološke vidike potrošnikov pri dojemanju tveganj v zvezi s pandemijo
virusa covid-19 (Kock idr., 2020). Npr., skupinska potovanja, sklenitev
potovalnega zavarovanja in zvestoba destinaciji turistom dajejo občutek
varnosti, ki zmanjšuje zaznavanje tveganja. Razumevanje teh pojavov in
njihovo medsebojno prepletanje prispevata hglobljemu razumevanju od-
nosa med pandemijo in psihosocialnim vedenjem turistov (Kock idr.,
2020). Poleg tega so prisotni tudi vplivi, odvisni od dejanj posamezni-
kov, ukrepov države, mednarodnih dogovorov in pogojev ter kakovosti
informacij, ki so jim potrošniki v turizmu izpostavljeni.
Študije o vplivu pandemije covida-19 na vedenje potrošnikov v turizmu
so raziskovale teme, ki segajo od namere potovanja po pandemiji do pri-
čakovanega vedenja potrošnikov v prihodnosti. Potovalne namere po-
trošnikov so se že po prvem valu pandemije, ko so se ukrepi v zvezi z
omejitvijo potovanj sprostili, usmerile predvsem v domače povpraševa-
nje in kraje, ki veljajo za varnejše in bližje, in s tem izpostavile, da psi-
hološko tveganje, povezano s potovanjem, vpliva na stališča in namere
potrošnikov v turistični dejavnosti (Han idr., 2020). Izkazalo se je, da od-
ločanje potrošnikov v času negotovosti poganjajo izključno lasten inte-
res in čustva, kot so zaskrbljenost, strah, jeza in tesnoba. Po drugi strani
pa so potrošniki med pandemijo pokazali veliko altruističnega vedenja.
Kriza ponuja priložnost za preučevanje medsebojnega delovanja osebnih
in situacijskih dejavnikov pri vplivanju na etično odločitev potrošnikov,
47
in nakupno vedenje so se v času pandemije spremenili (Kim, 2020) in po-
sledično so se tudi turistični ponudniki za preživetje ozirali po inoviranju
svojih marketinških strategij. Pojavile so se težnje turistov po večji infor-
miranosti, iskanju varnejših krajev in manj obiskanih destinacijah. Prav
tako je visoka stopnja socialne distanciranosti pospešila spremembe po-
trošnje v smeri naraščanja spletnih nakupov (Wang idr., 2020) in na strani
ponudbe dvignila higienske ter varnostne standarde. Za turizem na splo-
šno uveljavljanje fizičnega distanciranja predstavlja velik izziv, saj je etos
turizma ravno v družbeno-kulturni interakciji, ki se vrši skozi pristna do-
živetja ter osebno interakcijo med turisti in gostitelji ter med turisti iz raz-
ličnih okolij. Če se izolirajo drug od drugega, bi lahko na koncu uničili
sam etos turizma, tj. družbeno-kulturno interakcijo (Khan, 2020). Re-
alno so torej tovrstne zahteve za turizem pogosto težko uresničljive, zato
si moramo namesto tega prizadevati za odgovornejše turistične smernice,
ki so v središču turističnega diskurza aktualne že zadnje desetletje.
Chelsea Galoni idr. (2020) menijo, da lahko prisotnost tveganja siste-
matično spreminja vedenje turistov na način, ki je pomemben za mar-
keting. Pri vedenju turistov obstajajo pojavi, ki nam pomagajo razumeti
psihološke vidike potrošnikov pri dojemanju tveganj v zvezi s pandemijo
virusa covid-19 (Kock idr., 2020). Npr., skupinska potovanja, sklenitev
potovalnega zavarovanja in zvestoba destinaciji turistom dajejo občutek
varnosti, ki zmanjšuje zaznavanje tveganja. Razumevanje teh pojavov in
njihovo medsebojno prepletanje prispevata hglobljemu razumevanju od-
nosa med pandemijo in psihosocialnim vedenjem turistov (Kock idr.,
2020). Poleg tega so prisotni tudi vplivi, odvisni od dejanj posamezni-
kov, ukrepov države, mednarodnih dogovorov in pogojev ter kakovosti
informacij, ki so jim potrošniki v turizmu izpostavljeni.
Študije o vplivu pandemije covida-19 na vedenje potrošnikov v turizmu
so raziskovale teme, ki segajo od namere potovanja po pandemiji do pri-
čakovanega vedenja potrošnikov v prihodnosti. Potovalne namere po-
trošnikov so se že po prvem valu pandemije, ko so se ukrepi v zvezi z
omejitvijo potovanj sprostili, usmerile predvsem v domače povpraševa-
nje in kraje, ki veljajo za varnejše in bližje, in s tem izpostavile, da psi-
hološko tveganje, povezano s potovanjem, vpliva na stališča in namere
potrošnikov v turistični dejavnosti (Han idr., 2020). Izkazalo se je, da od-
ločanje potrošnikov v času negotovosti poganjajo izključno lasten inte-
res in čustva, kot so zaskrbljenost, strah, jeza in tesnoba. Po drugi strani
pa so potrošniki med pandemijo pokazali veliko altruističnega vedenja.
Kriza ponuja priložnost za preučevanje medsebojnega delovanja osebnih
in situacijskih dejavnikov pri vplivanju na etično odločitev potrošnikov,
47
