Page 50 - Marketinški pristopi in trendi v turizmu v novi realnosti
P. 50
Petra Zabukovec Baruca
mijo odvijale na družbenih omrežjih in skušale mobilizirati zveste privr-
žence tako, da so vzpostavljale čustvene vezi z njim, na način, da kot naj-
boljši aktivisti pomagajo viralno deliti svoje izkušnje, spomine, podobe
in vse, kar je bilo nepozabno in kar jih je na potovanjih razveseljevalo
(Al-Ghraibah, 2020). Transparentnost in verodostojnost sporočil sta na
ta način pristnejši ter boljši kot v primeru tistih, ki se uporabljajo v tra-
dicionalnih kampanjah, saj gre za vitalen utrip in aktualnost čustev, ki so
v kriznih časih nujna, kot tudi za hitrost odziva, saj se ta vrši preko mo-
bilnih telefonov. Skratka, družbena omrežja so se izkazala za učinkovit
kanal komunikacije s potrošniki (Al-Ghraibah, 2020). Ne glede na naj-
primernejšo strateško usmeritev je turistični trg po covidu-19 nepopra-
vljivo drugačen. Ključni vidik tega je povečan prehod na digitalizacijo in
spletno komunikacijo. Večina teh sprememb v načinu sodelovanja se bo
ustalila (Butler, 2020).
Spremembe tržnega okolja so tudi turistične destinacije in regije prisi-
lile k razvoju strateške agilnosti v času pred, med in po pandemiji. Mar-
ketinški strategi so pri oblikovanju strategij že dolgo zagovarjali pomen
predvidevanj, prepoznavanj in hitrih odzivov na spremembe v okolju z
namenom preživetja, kar se je ob širjenju virusa covid-19 v trenutku izka-
zalo za vitalno. Od snovalcev turističnih politik in menedžerjev turistič-
nih organizacij se pričakuje premislek ter razvoj novih modelov, strate-
gij in taktik za doseganje obstoječih ter potencialnih potrošnikov. Mnoge
organizacije so odkrile skrite ali neizkoriščene vire podjetniškega in ino-
vativnega potenciala, ki ob krizah ter stiskah, z iznajdljivostjo in zagna-
nostjo, pridejo na površje (Armstrong, 2020).
In kakšne spremembe vključujejo marketinške strategije po pandemiji
covida-19? Najprej se spreminjajo poslovni cilji, pri čemer naj bi bile iz-
jave o viziji dolgoročne in ne bi smele biti podvržene nihanjem okolj-
skih ovir. Vendar pa bodo turistične organizacije, ki razmišljajo o svetu
po pandemiji glede na globalne razsežnosti, morale ponovno ovrednotiti
svoje vizije, poslanstva in cilje, da bodo med drugimi premiki upošte-
vale spremembe vedenja potrošnikov in konkurentov. Zdi se, da so cilji,
ki vključujejo dolgoročno preživetje, strateško prilagodljivost in smiselno
družbeno odgovornost, osredotočeni na družbeno tržno usmerjenost.
Naslednja pozornost v marketinških strategijah je usmerjena v turi-
stični proizvod. Pandemija je odprla novo temeljno razsežnost tudi z vi-
dika zdravstvene varnosti v turističnih storitvah in proizvodih (Malfi-
tano, 2020; Wilson in Chen 2020). To pomeni, da sta turistična potrošnja
in izvedba storitev, kjer obstaja izpostavljenost virusu covida-19, omejeni
50
mijo odvijale na družbenih omrežjih in skušale mobilizirati zveste privr-
žence tako, da so vzpostavljale čustvene vezi z njim, na način, da kot naj-
boljši aktivisti pomagajo viralno deliti svoje izkušnje, spomine, podobe
in vse, kar je bilo nepozabno in kar jih je na potovanjih razveseljevalo
(Al-Ghraibah, 2020). Transparentnost in verodostojnost sporočil sta na
ta način pristnejši ter boljši kot v primeru tistih, ki se uporabljajo v tra-
dicionalnih kampanjah, saj gre za vitalen utrip in aktualnost čustev, ki so
v kriznih časih nujna, kot tudi za hitrost odziva, saj se ta vrši preko mo-
bilnih telefonov. Skratka, družbena omrežja so se izkazala za učinkovit
kanal komunikacije s potrošniki (Al-Ghraibah, 2020). Ne glede na naj-
primernejšo strateško usmeritev je turistični trg po covidu-19 nepopra-
vljivo drugačen. Ključni vidik tega je povečan prehod na digitalizacijo in
spletno komunikacijo. Večina teh sprememb v načinu sodelovanja se bo
ustalila (Butler, 2020).
Spremembe tržnega okolja so tudi turistične destinacije in regije prisi-
lile k razvoju strateške agilnosti v času pred, med in po pandemiji. Mar-
ketinški strategi so pri oblikovanju strategij že dolgo zagovarjali pomen
predvidevanj, prepoznavanj in hitrih odzivov na spremembe v okolju z
namenom preživetja, kar se je ob širjenju virusa covid-19 v trenutku izka-
zalo za vitalno. Od snovalcev turističnih politik in menedžerjev turistič-
nih organizacij se pričakuje premislek ter razvoj novih modelov, strate-
gij in taktik za doseganje obstoječih ter potencialnih potrošnikov. Mnoge
organizacije so odkrile skrite ali neizkoriščene vire podjetniškega in ino-
vativnega potenciala, ki ob krizah ter stiskah, z iznajdljivostjo in zagna-
nostjo, pridejo na površje (Armstrong, 2020).
In kakšne spremembe vključujejo marketinške strategije po pandemiji
covida-19? Najprej se spreminjajo poslovni cilji, pri čemer naj bi bile iz-
jave o viziji dolgoročne in ne bi smele biti podvržene nihanjem okolj-
skih ovir. Vendar pa bodo turistične organizacije, ki razmišljajo o svetu
po pandemiji glede na globalne razsežnosti, morale ponovno ovrednotiti
svoje vizije, poslanstva in cilje, da bodo med drugimi premiki upošte-
vale spremembe vedenja potrošnikov in konkurentov. Zdi se, da so cilji,
ki vključujejo dolgoročno preživetje, strateško prilagodljivost in smiselno
družbeno odgovornost, osredotočeni na družbeno tržno usmerjenost.
Naslednja pozornost v marketinških strategijah je usmerjena v turi-
stični proizvod. Pandemija je odprla novo temeljno razsežnost tudi z vi-
dika zdravstvene varnosti v turističnih storitvah in proizvodih (Malfi-
tano, 2020; Wilson in Chen 2020). To pomeni, da sta turistična potrošnja
in izvedba storitev, kjer obstaja izpostavljenost virusu covida-19, omejeni
50
