Page 108 - Črtomir, Prešeren in njun(i) kontekst(i)
P. 108
bara Jurša Potocco
udari nečutno naravo krščanskih nebes, medtem ko je telo asociirano s tr-
pljenjem (Prešeren 1969, 194):
oko ni vidlo, slišale ušesa
veselja, ki izvoljene tam čaka,
de sprostenim bo vseh težav telesa
se srečnim izpolnila volja vsaka
Hkrati oba, Črtomir in Bogomila, zatrdita, da sta se odrekla vsakemu
obetu sreče na tem svetu. Po mnenju Jelke Kernev Štrajn (2009, 145–161)
se Krst pri Savici osredotoči na izkustvo manka, ki se manifestira kot ločitev
in odpoved. Prav to izkustvo manka pravzaprav nakazuje Črtomirjevo in
Bogomilino odtujenost od več kot človeškega sveta, ki vključuje tudi in še
zlasti odtujenost od lastne telesnosti.
Zato v zvezi s Prešernovim pesništvom ne moremo v pravem pomenu
govoriti o romantičnem kultu narave, kakršnega pozna angleška romanti-
ka, se pa prav v Krstu pri Savici, ki kot pomembne koordinate Črtomirje-
ve zgodbe vključi Bled, Bohinj in njuno gorato okolico, oglasijo oddaljeni
odmevi romantičnih konceptov pitoreskne in sublimne naravne pokraji-
ne. Panteizem je ponekod nakazan tudi v Prešernovem pesništvu, vendar
to ne velja za Krst pri Savici.¹¹ V tej romantični pesnitvi prevlada antropo-
centrični pogled na več kot človeški svet, ki je reduciran na vlogo slikovite
pokrajine in gradnika teme slovenstva. Alternativno se nečloveški deloval-
niki v Krstu pojavljajo na figurativni ravni, kot del pesniškega podobja, ki
podaja Črtomirjev notranji svet.
Odsotnost Prešernovega zanimanja za več kot človeški svet onkraj estet-
ske objektivizacije kraja je mogoče pojasniti tako s pomočjo njegovega sla-
bega poznavanja literarnih besedil svojih angleških sodobnikov kot tudi
ali predvsem razlike med družbeno-okoljskima kontekstoma njegovega in
Wordsworthovega literarnega ustvarjanja. Okoljski kontekst angleškega
romantičnega pesništva je namreč vključeval težko industralizacijo v me-
stih in hitro urbanizacijo podeželja, skupaj z že opaznimi posledicami pro-
cesov modernizacije za zdravje ljudi in neljudi. Wordsworthovo pesništvo
lahko razumemo šele iz družbeno-okoljskega konteksta, v katerem je na-
stajalo, torej kot odziv na industrijsko revolucijo z vsemi njenimi konkre-
¹¹ Morda bi lahko krščansko idejno podlago te romantične pesnitve razložili s tezo Zorana
Božiča (2021), da je Prešeren krščansko temo v Krstu uporabil kot dimni zaslon, za katerim
je lahko pred avstro-ogrskimi cenzorji zakril narodnotvorne ideje kot glavno težišče tega
literarnega dela.
106
udari nečutno naravo krščanskih nebes, medtem ko je telo asociirano s tr-
pljenjem (Prešeren 1969, 194):
oko ni vidlo, slišale ušesa
veselja, ki izvoljene tam čaka,
de sprostenim bo vseh težav telesa
se srečnim izpolnila volja vsaka
Hkrati oba, Črtomir in Bogomila, zatrdita, da sta se odrekla vsakemu
obetu sreče na tem svetu. Po mnenju Jelke Kernev Štrajn (2009, 145–161)
se Krst pri Savici osredotoči na izkustvo manka, ki se manifestira kot ločitev
in odpoved. Prav to izkustvo manka pravzaprav nakazuje Črtomirjevo in
Bogomilino odtujenost od več kot človeškega sveta, ki vključuje tudi in še
zlasti odtujenost od lastne telesnosti.
Zato v zvezi s Prešernovim pesništvom ne moremo v pravem pomenu
govoriti o romantičnem kultu narave, kakršnega pozna angleška romanti-
ka, se pa prav v Krstu pri Savici, ki kot pomembne koordinate Črtomirje-
ve zgodbe vključi Bled, Bohinj in njuno gorato okolico, oglasijo oddaljeni
odmevi romantičnih konceptov pitoreskne in sublimne naravne pokraji-
ne. Panteizem je ponekod nakazan tudi v Prešernovem pesništvu, vendar
to ne velja za Krst pri Savici.¹¹ V tej romantični pesnitvi prevlada antropo-
centrični pogled na več kot človeški svet, ki je reduciran na vlogo slikovite
pokrajine in gradnika teme slovenstva. Alternativno se nečloveški deloval-
niki v Krstu pojavljajo na figurativni ravni, kot del pesniškega podobja, ki
podaja Črtomirjev notranji svet.
Odsotnost Prešernovega zanimanja za več kot človeški svet onkraj estet-
ske objektivizacije kraja je mogoče pojasniti tako s pomočjo njegovega sla-
bega poznavanja literarnih besedil svojih angleških sodobnikov kot tudi
ali predvsem razlike med družbeno-okoljskima kontekstoma njegovega in
Wordsworthovega literarnega ustvarjanja. Okoljski kontekst angleškega
romantičnega pesništva je namreč vključeval težko industralizacijo v me-
stih in hitro urbanizacijo podeželja, skupaj z že opaznimi posledicami pro-
cesov modernizacije za zdravje ljudi in neljudi. Wordsworthovo pesništvo
lahko razumemo šele iz družbeno-okoljskega konteksta, v katerem je na-
stajalo, torej kot odziv na industrijsko revolucijo z vsemi njenimi konkre-
¹¹ Morda bi lahko krščansko idejno podlago te romantične pesnitve razložili s tezo Zorana
Božiča (2021), da je Prešeren krščansko temo v Krstu uporabil kot dimni zaslon, za katerim
je lahko pred avstro-ogrskimi cenzorji zakril narodnotvorne ideje kot glavno težišče tega
literarnega dela.
106
