Page 109 - Črtomir, Prešeren in njun(i) kontekst(i)
P. 109
Reprezentacija več kot človeškega sveta v Krstu pri Savici v ogledalu angleške romantike
tnimi okoljskimi posledicami. V Prešernovem času na Slovenskem indu-
strije v pravem pomenu besede ni bilo; zdela se je tako daleč, da je prvo
slutnjo tehnološko-industrijske modernizacije na naših tleh, gradnjo žele-
zniškega tira med Dunajem in Trstom, slovenski romantik proslavil v lah-
kotni pesmi »Od železne ceste«, v kateri se govorec, predstavnik kranjske-
ga ljudstva, veseli železnice, ki ga bo s podeželja popeljala v večja mesta.
Primerjava njene zabavljaškosti z Wordsworthovim resnobnim nasproto-
vanjem gradnji železnice v Lake Districtu v imenu obvarovanja tamkajšnje
naravne dediščine dobro ponazori razliko v stopnji ekološke osveščenosti
med tedanjim angleškim in slovenskim kulturnim prostorom.
Wordsworth, Clare, Prešeren
Če skušamo besedila romantičnih pesnikov razumeti ali celo vrednotiti na
podlagi sodobnih ekokritiških meril, običajno prihajamo do protislovnih
ugotovitev. V nekaterih od njih je namreč mogoče odkrivati zelo eksplici-
tno izraženo predstavo o svetu kot dinamični celoti soodvisnosti ter idejo
skupnosti, ki ni omejena samo na ljudi, skratka ideje, ki se jih da z dana-
šnjega vidika razumeti kot protoekološke. Obenem pa je v romantičnem
pesništvu pogosto ubesedovani romantični stik z naravo z vidika ekocen-
tričnega vrednostnega sistema skrajno problematičen, ker je razumljen v
prvi vrsti kot estetsko izkustvo, s čimer je nečloveško reducirano na estet-
ski objekt. Romantično estetiko narave le stežka razumemo kot učinkovit
odziv na antropogeno degradacijo okolja. Pokazali smo, da je angleško ro-
mantično pesništvo kot primer ekološke misli v najboljšem primeru am-
bivalentno, ker romantika kot kritika nekaterih vidikov antropocentrične
kulture sama ni izvzeta iz idejne dediščine te kulture, četudi predstavlja
prelomno točko vznika moderne ekološke zavesti. Porajanje te zavesti lah-
ko spremljamo tako v Wordsworthovem kot Clarovem pesništvu, medtem
ko v Prešernovi poeziji odkrivamo samo oddaljeni in pomensko izvotljeni
odmev romantične estetike narave. Tako so v Krstu pri Savici reprezentira-
ni kraji predstavljeni z enega samega gledišča, ki se zdi absolutno, ter kot
pitoreskno prizorišče, ki ostaja v ozadju zanimanja. Takšna besedilna kon-
strukcija kraja se zelo razlikuje od tistih pri Wordsworthu in Claru, ki kraja
ne predstavljata več kot objekt in tudi ne v povezavi z nacionalno ideolo-
gijo, kakršna je prisotna v Prešernovi romantični pesnitvi, pač pa kot živo
in ranljivo več kot človeško skupnost.
V zvezi z obema angleškima romantičnima pesnikoma lahko govorimo
o okoljskem angažmaju v imenu upesnjevanega kraja, pri čemer pa je Clare
v svojih pesniških postopkih še precej radikalnejši kot njegov starejši pe-
107
tnimi okoljskimi posledicami. V Prešernovem času na Slovenskem indu-
strije v pravem pomenu besede ni bilo; zdela se je tako daleč, da je prvo
slutnjo tehnološko-industrijske modernizacije na naših tleh, gradnjo žele-
zniškega tira med Dunajem in Trstom, slovenski romantik proslavil v lah-
kotni pesmi »Od železne ceste«, v kateri se govorec, predstavnik kranjske-
ga ljudstva, veseli železnice, ki ga bo s podeželja popeljala v večja mesta.
Primerjava njene zabavljaškosti z Wordsworthovim resnobnim nasproto-
vanjem gradnji železnice v Lake Districtu v imenu obvarovanja tamkajšnje
naravne dediščine dobro ponazori razliko v stopnji ekološke osveščenosti
med tedanjim angleškim in slovenskim kulturnim prostorom.
Wordsworth, Clare, Prešeren
Če skušamo besedila romantičnih pesnikov razumeti ali celo vrednotiti na
podlagi sodobnih ekokritiških meril, običajno prihajamo do protislovnih
ugotovitev. V nekaterih od njih je namreč mogoče odkrivati zelo eksplici-
tno izraženo predstavo o svetu kot dinamični celoti soodvisnosti ter idejo
skupnosti, ki ni omejena samo na ljudi, skratka ideje, ki se jih da z dana-
šnjega vidika razumeti kot protoekološke. Obenem pa je v romantičnem
pesništvu pogosto ubesedovani romantični stik z naravo z vidika ekocen-
tričnega vrednostnega sistema skrajno problematičen, ker je razumljen v
prvi vrsti kot estetsko izkustvo, s čimer je nečloveško reducirano na estet-
ski objekt. Romantično estetiko narave le stežka razumemo kot učinkovit
odziv na antropogeno degradacijo okolja. Pokazali smo, da je angleško ro-
mantično pesništvo kot primer ekološke misli v najboljšem primeru am-
bivalentno, ker romantika kot kritika nekaterih vidikov antropocentrične
kulture sama ni izvzeta iz idejne dediščine te kulture, četudi predstavlja
prelomno točko vznika moderne ekološke zavesti. Porajanje te zavesti lah-
ko spremljamo tako v Wordsworthovem kot Clarovem pesništvu, medtem
ko v Prešernovi poeziji odkrivamo samo oddaljeni in pomensko izvotljeni
odmev romantične estetike narave. Tako so v Krstu pri Savici reprezentira-
ni kraji predstavljeni z enega samega gledišča, ki se zdi absolutno, ter kot
pitoreskno prizorišče, ki ostaja v ozadju zanimanja. Takšna besedilna kon-
strukcija kraja se zelo razlikuje od tistih pri Wordsworthu in Claru, ki kraja
ne predstavljata več kot objekt in tudi ne v povezavi z nacionalno ideolo-
gijo, kakršna je prisotna v Prešernovi romantični pesnitvi, pač pa kot živo
in ranljivo več kot človeško skupnost.
V zvezi z obema angleškima romantičnima pesnikoma lahko govorimo
o okoljskem angažmaju v imenu upesnjevanega kraja, pri čemer pa je Clare
v svojih pesniških postopkih še precej radikalnejši kot njegov starejši pe-
107
