Page 106 - Črtomir, Prešeren in njun(i) kontekst(i)
P. 106
bara Jurša Potocco
okoljem ne najde pravega stika, ker ga slednje enostavno ne zanima. Tako
na bregu Bohinjskega jezera razmišlja o samomoru kljub naravnim lepo-
tam, ki ga obdajajo, kar bi bilo v Wordsworthovem idejnem svetu, kjer ne-
potvorjeni svet narave posameznika praviloma povezuje s transcendenco
in v njem vzbuja občutke radosti, nepredstavljivo. Glede na to, da Schlegel,
Prešeren in Wordsworth pripadajo istemu duhovnozgodovinskemu obzor-
ju, razlike med Prešernovim in Wordsworthovim odnosom do več kot člo-
veškega sveta, kot je upesnjen v njunih delih, dobro ponazorijo specifiko
angleške romantike, saj tudi evropska romantika na splošno, tako kot slo-
venska, ni razvijala protoekoloških pogledov na več kot človeški svet (Hay
1988, 55). Kot sem že opozorila, lahko to razliko najlažje pojasnimo s po-
sebno zgodovinsko vlogo Velike Britanije kot industrijsko močno razvite
gospodarske velesile.
V zvezi z antropocentričnimi vidiki reprezentacije več kot človeškega
sveta v romantični pesnitvi Krst pri Savici nas mora zanimati tudi njena
tematizacija krščanske vere. Krščanska ideologija načeloma velja za antro-
pocentrično, saj človeka – svetopisemskega Adama, ki poimenuje živi svet
– postavlja za krono stvarstva, prav tako pa sta znotraj krščanskega idej-
nega sistema telo in materija videna kot utelešenje duha, ki ima, za razliko
od njiju, vrednost sam po sebi (White 1996, 9–10).
V kontekstu idej, ki so bile v obtoku znotraj evropske romantike, se kot
edino možno odstopanje od prevladujoče ortodoksne krščanske pozicije
kaže panteistični svetovni nazor. Ker vzpostavlja identiteto med Bogom
stvarnikom in stvarstvom, je manj dualističen in predpostavlja globoko
spoštovanje do več kot človeškega sveta. Kot smo že ugotavljali, več kot
človeški svet v Wordsworthovem pesništvu v človeku prebuja zavedanje o
intimni povezanosti in harmonični usklajenosti vseh pojavov, potencial-
no pa vodi tudi k samospoznanju človeka kot duha, ki je istoveten s tran-
scendenco. Tudi v romantiki širše je povezava človeške umetnosti z več kot
človeškim svetom pojmovana predvsem kot prepletenost estetskega izku-
stva z religioznim. To povezavo zajame pojem romantične estetske religi-
je, katere cilj je razgrinjanje fenomenalne danosti več kot človeške narave
v veri, da nam je pristno religiozno izkustvo dosegljivo le skozi lastno su-
bjektivnost v stiku s prvinskostjo naravnega sveta (Rigby 2004, 116–117).
Kot pojasnjuje Kate Rigby (str. 48), pa je najnatančnejše poimenovanje
za Wordsworthov filozofsko-religiozni nazor panenteizem in ne panteiz-
em, saj pesnik ne verjame le v imanentnost duha v materiji, pač pa veruje
tudi v transcendenco. Najbolj znana Wordsworthova pesem, ki upovedu-
je pan(en)teistične ideje, je »Lines Composed a Few Miles above Tintern
104
okoljem ne najde pravega stika, ker ga slednje enostavno ne zanima. Tako
na bregu Bohinjskega jezera razmišlja o samomoru kljub naravnim lepo-
tam, ki ga obdajajo, kar bi bilo v Wordsworthovem idejnem svetu, kjer ne-
potvorjeni svet narave posameznika praviloma povezuje s transcendenco
in v njem vzbuja občutke radosti, nepredstavljivo. Glede na to, da Schlegel,
Prešeren in Wordsworth pripadajo istemu duhovnozgodovinskemu obzor-
ju, razlike med Prešernovim in Wordsworthovim odnosom do več kot člo-
veškega sveta, kot je upesnjen v njunih delih, dobro ponazorijo specifiko
angleške romantike, saj tudi evropska romantika na splošno, tako kot slo-
venska, ni razvijala protoekoloških pogledov na več kot človeški svet (Hay
1988, 55). Kot sem že opozorila, lahko to razliko najlažje pojasnimo s po-
sebno zgodovinsko vlogo Velike Britanije kot industrijsko močno razvite
gospodarske velesile.
V zvezi z antropocentričnimi vidiki reprezentacije več kot človeškega
sveta v romantični pesnitvi Krst pri Savici nas mora zanimati tudi njena
tematizacija krščanske vere. Krščanska ideologija načeloma velja za antro-
pocentrično, saj človeka – svetopisemskega Adama, ki poimenuje živi svet
– postavlja za krono stvarstva, prav tako pa sta znotraj krščanskega idej-
nega sistema telo in materija videna kot utelešenje duha, ki ima, za razliko
od njiju, vrednost sam po sebi (White 1996, 9–10).
V kontekstu idej, ki so bile v obtoku znotraj evropske romantike, se kot
edino možno odstopanje od prevladujoče ortodoksne krščanske pozicije
kaže panteistični svetovni nazor. Ker vzpostavlja identiteto med Bogom
stvarnikom in stvarstvom, je manj dualističen in predpostavlja globoko
spoštovanje do več kot človeškega sveta. Kot smo že ugotavljali, več kot
človeški svet v Wordsworthovem pesništvu v človeku prebuja zavedanje o
intimni povezanosti in harmonični usklajenosti vseh pojavov, potencial-
no pa vodi tudi k samospoznanju človeka kot duha, ki je istoveten s tran-
scendenco. Tudi v romantiki širše je povezava človeške umetnosti z več kot
človeškim svetom pojmovana predvsem kot prepletenost estetskega izku-
stva z religioznim. To povezavo zajame pojem romantične estetske religi-
je, katere cilj je razgrinjanje fenomenalne danosti več kot človeške narave
v veri, da nam je pristno religiozno izkustvo dosegljivo le skozi lastno su-
bjektivnost v stiku s prvinskostjo naravnega sveta (Rigby 2004, 116–117).
Kot pojasnjuje Kate Rigby (str. 48), pa je najnatančnejše poimenovanje
za Wordsworthov filozofsko-religiozni nazor panenteizem in ne panteiz-
em, saj pesnik ne verjame le v imanentnost duha v materiji, pač pa veruje
tudi v transcendenco. Najbolj znana Wordsworthova pesem, ki upovedu-
je pan(en)teistične ideje, je »Lines Composed a Few Miles above Tintern
104
