Page 113 - Črtomir, Prešeren in njun(i) kontekst(i)
P. 113
Rustavelijev življenjski nazor
in krščanska teologija
Maka Elbakidze
Državna univerza Ivana Javakhišvilija v Tbilisiju, Gruzija
makael2004@yahoo.com
Irma Ratiani
Državna univerza Ivana Javakhišvilija v Tbilisiju, Gruzija
ir.ratiani@gmail.com
Uvod
Pričujoče poglavje bo posvečeno gruzijskemu besedilu, ki ga brez dvoma
lahko opredelimo kot besedilo, ki je v sistemu gruzijske literature zasedlo
mesto »nacionalne epske pesnitve«. Epskost besedila piševa v narekovajih.
Vitez v panterjevi koži (Vepkhistqaosani)¹ Shota Rustavelija (1187–1207), za
katerega domnevamo, da je bil zakladnik kraljice Tamare Gruzijske (1189–
1210), je namreč zlasti po svojem zapletu romanca orientalskega tipa, prila-
gojena gruzijskim razmeram. V pričujoči knjigi ga obravnavava, ker je tudi
ob Rustavelijevem besedilu posebej v 20. stoletju prišlo do podobne literar-
noaksiološke problematizacije, o kakršni v enem od predhodnih poglavij
govori Marcello Potocco v zvezi s kanadskim nacionalnim »epom« in ki je
v obeh primerih analogna vrednotenju Krsta pri Savici Franceta Prešerna.
V mislih imava odnos obeh besedil in avtorjev do krščanstva, še posebej
pa tudi ideološko vrednotenje razmerij med obema besediloma in krščan-
stvom tako v slovenskem kot v gruzijskem literarnem sistemu. Očitno je,
da je bila tudi v slovenskem literarnem sistemu obravnava tega vprašanja
izrazito ideološke narave. Marko Juvan (2015) prav zato opozarja, da nje-
gova pesnitev ni delovala kot vezivno tkivo, marveč kot »točka ideološke-
¹ Izvirni naslov Vepkhistqaosani (ʭʬʼˆʰʹʺʿʨʵʹʨʴʰ), ki je seveda metaforičen, je problemati-
čen v dveh vidikih. Predvsem ni popolnega konsenza glede identitete živali, ki je poimeno-
vana kot vepkhi (ʭʬʼˆʰ). Standardni nemški in ruski prevodi sledijo danes govorjeni gru-
zijščini, v kateri izraz zanamuje tigra, temu sledi tudi slovenski prevod Toneta Pavčka, ki
je izšel leta 1975. Angleški prevodi so, na drugi strani, tigra že kmalu začeli nadomeščati s
panterjem, saj so predvsem raziskave E. Orbelianija in Solomona Iordanšvilija pokazale, da
naj bi beseda v Rustavelijevem času verjetno pomenila panterja. Gruzijska znanstvena be-
sedila izraz dosledno prevajajo kot panterja, zato bomo temu vzorcu sledili tudi tukaj (op.
prev.).
Potocco, Marcello, ur. 2022. Črtomir, Prešeren in njun(i) kontekst(i).
Koper: Založba Univerze na Primorskem.
https://doi.org/10.26493/978-961-293-209-1.111-121
in krščanska teologija
Maka Elbakidze
Državna univerza Ivana Javakhišvilija v Tbilisiju, Gruzija
makael2004@yahoo.com
Irma Ratiani
Državna univerza Ivana Javakhišvilija v Tbilisiju, Gruzija
ir.ratiani@gmail.com
Uvod
Pričujoče poglavje bo posvečeno gruzijskemu besedilu, ki ga brez dvoma
lahko opredelimo kot besedilo, ki je v sistemu gruzijske literature zasedlo
mesto »nacionalne epske pesnitve«. Epskost besedila piševa v narekovajih.
Vitez v panterjevi koži (Vepkhistqaosani)¹ Shota Rustavelija (1187–1207), za
katerega domnevamo, da je bil zakladnik kraljice Tamare Gruzijske (1189–
1210), je namreč zlasti po svojem zapletu romanca orientalskega tipa, prila-
gojena gruzijskim razmeram. V pričujoči knjigi ga obravnavava, ker je tudi
ob Rustavelijevem besedilu posebej v 20. stoletju prišlo do podobne literar-
noaksiološke problematizacije, o kakršni v enem od predhodnih poglavij
govori Marcello Potocco v zvezi s kanadskim nacionalnim »epom« in ki je
v obeh primerih analogna vrednotenju Krsta pri Savici Franceta Prešerna.
V mislih imava odnos obeh besedil in avtorjev do krščanstva, še posebej
pa tudi ideološko vrednotenje razmerij med obema besediloma in krščan-
stvom tako v slovenskem kot v gruzijskem literarnem sistemu. Očitno je,
da je bila tudi v slovenskem literarnem sistemu obravnava tega vprašanja
izrazito ideološke narave. Marko Juvan (2015) prav zato opozarja, da nje-
gova pesnitev ni delovala kot vezivno tkivo, marveč kot »točka ideološke-
¹ Izvirni naslov Vepkhistqaosani (ʭʬʼˆʰʹʺʿʨʵʹʨʴʰ), ki je seveda metaforičen, je problemati-
čen v dveh vidikih. Predvsem ni popolnega konsenza glede identitete živali, ki je poimeno-
vana kot vepkhi (ʭʬʼˆʰ). Standardni nemški in ruski prevodi sledijo danes govorjeni gru-
zijščini, v kateri izraz zanamuje tigra, temu sledi tudi slovenski prevod Toneta Pavčka, ki
je izšel leta 1975. Angleški prevodi so, na drugi strani, tigra že kmalu začeli nadomeščati s
panterjem, saj so predvsem raziskave E. Orbelianija in Solomona Iordanšvilija pokazale, da
naj bi beseda v Rustavelijevem času verjetno pomenila panterja. Gruzijska znanstvena be-
sedila izraz dosledno prevajajo kot panterja, zato bomo temu vzorcu sledili tudi tukaj (op.
prev.).
Potocco, Marcello, ur. 2022. Črtomir, Prešeren in njun(i) kontekst(i).
Koper: Založba Univerze na Primorskem.
https://doi.org/10.26493/978-961-293-209-1.111-121
