Page 51 - Črtomir, Prešeren in njun(i) kontekst(i)
P. 51
Sveti Jean je/ni Črtomir pogan
identifikacije, temveč prikrije tudi britansko zmago pri Quebec Cityju, do-
seženo delno s pomočjo Huronov.
Križanja (sklep)
Kot smo videli, interdiskurzivni konflikt pri Prattu ni tako izrazit in za-
deva manjše število nasprotujočih si diskurzov kot pri Prešernu, vendar
v pesnitvi lahko sledimo konfliktnim perspektivam zlasti katolištva, pro-
testantstva in staroselcev. Diskurz staroselcev je prisoten kot hierarhično
nižji, »potlačeni« diskurz, s čimer se nakazuje, da je Prattu potrebna sku-
pna zmaga nad »drugim«, da se zakrije problematičnost razmerja med dve-
ma utemeljitvenima govornima skupnostma, prav v tem pa lahko vidimo
nepripravljenost na modifikacijo utemeljitvenega mita iz bikulturne v več-
kulturno različico.
Pratt je o dejavnosti jezuitskih misijonov, ki jo je opisoval, dejal, da gre
za »veliko dejanje nacionalne drame« (Pontuale 1992, 64). Njegova izjava, ki
izraža občudujoč odnos do katoliškega delovanja v Kanadi in slednje pove-
zuje z nacionalnim vprašanjem, je zelo drugačna od Prešernove že citirane
opazke v pismu Čelakovskemu, da je eden od namenov Krsta prikupiti se
duhovščini. Medtem ko Prešeren ne daje namigov o morebitni nacionalni
intendiranosti Krsta, strukturno jo kvečjemu ruši, obenem izraža tudi svo-
jo distanco do (slovenske) katoliške cerkve. Nejasnost odnosa do katoliciz-
ma in zamolčan odnos do nacionalnega vprašanja se zrcalita v nejasnem
odnosu med katoliškim in nacionalnim diskurzom v Krstu, kar vodi k apo-
retičnosti in interdiskurzivni konfliktnosti, zlasti v odnosu med katoliškim
in nacionalnim diskurzom.
Navkljub vsem podobnostim, ki smo jih zaznali med obema pesnitva-
ma, v Prattovem besedilu takšne interdiskurzivne konfliktnosti v resnici
ni mogoče zaznati. Zaznati je mogoče zgolj konfliktnost med katoliškim
diskurzom in diskurzom ter perspektivo staroselcev. Hierarhična potlači-
tev drugega v imenu katoliškega diskurza simbolizira skupno, »evropsko«
večvrednostno perspektivo abstrahiranja v simbolnem. Ta perspektiva je
temelj skupnega frankofonega in anglofonega bikulturnega mita, ki svo-
jo podobo dobiva v narativi zmage nad divjim in neznanim, bodisi v obliki
narave bodisi – kot v primeru Brébeufa – personificiranim v staroselcih. Ne-
nazadnje izpusti, kjer Pratt ne sledi dokumentarnim virom, kažejo, da je v
pesnitvi nacionalni diskurz na osnovi katoliškega, ne pa z njim v konfliktu.
Katoliška in narodna interpelacija v Prattovem besedilu torej druga dru-
go eksplicitno podpirata. Kot je bilo razvidno iz doslejšnjih raziskav, pred-
vsem Juvanovega raziskovanja interdiskurzivnih konfliktov, tega za Pre-
49
identifikacije, temveč prikrije tudi britansko zmago pri Quebec Cityju, do-
seženo delno s pomočjo Huronov.
Križanja (sklep)
Kot smo videli, interdiskurzivni konflikt pri Prattu ni tako izrazit in za-
deva manjše število nasprotujočih si diskurzov kot pri Prešernu, vendar
v pesnitvi lahko sledimo konfliktnim perspektivam zlasti katolištva, pro-
testantstva in staroselcev. Diskurz staroselcev je prisoten kot hierarhično
nižji, »potlačeni« diskurz, s čimer se nakazuje, da je Prattu potrebna sku-
pna zmaga nad »drugim«, da se zakrije problematičnost razmerja med dve-
ma utemeljitvenima govornima skupnostma, prav v tem pa lahko vidimo
nepripravljenost na modifikacijo utemeljitvenega mita iz bikulturne v več-
kulturno različico.
Pratt je o dejavnosti jezuitskih misijonov, ki jo je opisoval, dejal, da gre
za »veliko dejanje nacionalne drame« (Pontuale 1992, 64). Njegova izjava, ki
izraža občudujoč odnos do katoliškega delovanja v Kanadi in slednje pove-
zuje z nacionalnim vprašanjem, je zelo drugačna od Prešernove že citirane
opazke v pismu Čelakovskemu, da je eden od namenov Krsta prikupiti se
duhovščini. Medtem ko Prešeren ne daje namigov o morebitni nacionalni
intendiranosti Krsta, strukturno jo kvečjemu ruši, obenem izraža tudi svo-
jo distanco do (slovenske) katoliške cerkve. Nejasnost odnosa do katoliciz-
ma in zamolčan odnos do nacionalnega vprašanja se zrcalita v nejasnem
odnosu med katoliškim in nacionalnim diskurzom v Krstu, kar vodi k apo-
retičnosti in interdiskurzivni konfliktnosti, zlasti v odnosu med katoliškim
in nacionalnim diskurzom.
Navkljub vsem podobnostim, ki smo jih zaznali med obema pesnitva-
ma, v Prattovem besedilu takšne interdiskurzivne konfliktnosti v resnici
ni mogoče zaznati. Zaznati je mogoče zgolj konfliktnost med katoliškim
diskurzom in diskurzom ter perspektivo staroselcev. Hierarhična potlači-
tev drugega v imenu katoliškega diskurza simbolizira skupno, »evropsko«
večvrednostno perspektivo abstrahiranja v simbolnem. Ta perspektiva je
temelj skupnega frankofonega in anglofonega bikulturnega mita, ki svo-
jo podobo dobiva v narativi zmage nad divjim in neznanim, bodisi v obliki
narave bodisi – kot v primeru Brébeufa – personificiranim v staroselcih. Ne-
nazadnje izpusti, kjer Pratt ne sledi dokumentarnim virom, kažejo, da je v
pesnitvi nacionalni diskurz na osnovi katoliškega, ne pa z njim v konfliktu.
Katoliška in narodna interpelacija v Prattovem besedilu torej druga dru-
go eksplicitno podpirata. Kot je bilo razvidno iz doslejšnjih raziskav, pred-
vsem Juvanovega raziskovanja interdiskurzivnih konfliktov, tega za Pre-
49
