Page 47 - Črtomir, Prešeren in njun(i) kontekst(i)
P. 47
Sveti Jean je/ni Črtomir pogan
pesnitve Brébeuf and his Brethren ustvarila različna mnenja glede vredno-
stnega stališča, ki naj bi ga Pratt zagovarjal. Načeloma imamo opravka s
pesnitvijo, ki apologetsko opisuje jezuitske misijone, a z elementi, ki eno-
značno versko ideološkost postavljajo pod vprašaj, prvič zato, ker je v be-
sedilo vtkan diskurz nacionalne ideologije, in drugič zato, ker jezuitska, tj.
katoliška verska ideja ni tudi prevladujoča ideja protestantske Kanade. Po-
dobnost s Krstom v interpretacijskih zadregah lahko služi kot izhodišče za
soočenje obeh besedil. V širokem spektru interpretacij Prattovega besedi-
la naj navedem dve skrajnosti: Peter Hunt meni, da je pesnitev »nepopu-
stljiva in namerna« apologija herojstva in prepričanja jezuitov, medtem ko
Vincent Sharman zatrjuje, da je opis spreobračanja Indijancev ironičen –
Sharman izpostavi zaključek pesnitve, ki opisuje cerkev, postavljeno v bli-
žini danes rekonstruiranega jezuitskega misijona (Pratt 1989, 109–110, v.
2115–2137). Ta zaključni opis razume kot le navidezno apologijo, v resni-
ci pa obtožbo kanadskega kolonializma. Peter Buitenhuis Huntove prokr-
ščanske interpretacije pesnitve sicer ne zanika povsem, a opozarja (1987,
143), da »v svoji vnemi, da bi pesnitev videl kot katoliški ep, pozablja, da je
to v prvi vrsti kanadski ep«.
Za tujega bralca Buitenhuisov komentar nikakor ni samoumevna trditev,
zato nas mora še posebej zanimati, zakaj s tolikšno gotovostjo poudarja,
da je pesnitev intendirana »v prvi vrsti« kot nacionalnointerpelativno be-
sedilo. Vsekakor nam obe skrajnosti v interpretacijah povesta, da je tudi
pesnitev Brébeuf and His Brethren treba razumevati v luči istega križanja
katoliškega in nacionalnega diskurza kot Prešernov Krst.
Krščanski diskurz je utemeljen v eksplicitno katoliški ideji, ki v prvi vrsti
podlaga fabulo, postavljeno v misijon Ville Saint Marie;³ tudi glavni figuri
sta jezuitska duhovnika, osnovni motiv pa pokristjanjevanje staroselcev,
ki kulminira v mučeništvu Brébeufa ter njegovih sobratov. Zlasti je pove-
den konec besedila, ki po prizorih mučenja prinaša na videz harmonično
pomiritev v opisu povzdignjenja jezuitskih misijonarjev.⁴ S Prešernovim
Krstom Prattove pesnitve torej ne druži le prisotnost katoliškega diskur-
za, temveč eksplicitno tema pokristjanjevanja, čeprav med glavnima pro-
tagonistoma obeh besedil obstajajo bistvene razlike.⁵ Po drugi strani Prat-
³ Danes Saint Marie Among the Hurons ob Jurijevem zalivu jezera Huron.
⁴ Pesnitev se zaključi s podobo cerkve, poimenovane Svetišče kanadskih mučenikov in zgra-
jene nedaleč stran od nekdanjega misijona, kjer stoletja po opisovanem dogajanju »pojejo /
Ave in lomijo sveti kruh« (Pratt 1989, 110, v. 1939–40). V cerkvi hranijo relikvije obeh glavnih
junakov pesnitve, Jeana Brébeufa in Gabriela Lalemanta.
⁵ Na površinski ravni velja omeniti, da je Črtomir tisti, ki je pokristjanjen, Brébeuf pa po-
45
pesnitve Brébeuf and his Brethren ustvarila različna mnenja glede vredno-
stnega stališča, ki naj bi ga Pratt zagovarjal. Načeloma imamo opravka s
pesnitvijo, ki apologetsko opisuje jezuitske misijone, a z elementi, ki eno-
značno versko ideološkost postavljajo pod vprašaj, prvič zato, ker je v be-
sedilo vtkan diskurz nacionalne ideologije, in drugič zato, ker jezuitska, tj.
katoliška verska ideja ni tudi prevladujoča ideja protestantske Kanade. Po-
dobnost s Krstom v interpretacijskih zadregah lahko služi kot izhodišče za
soočenje obeh besedil. V širokem spektru interpretacij Prattovega besedi-
la naj navedem dve skrajnosti: Peter Hunt meni, da je pesnitev »nepopu-
stljiva in namerna« apologija herojstva in prepričanja jezuitov, medtem ko
Vincent Sharman zatrjuje, da je opis spreobračanja Indijancev ironičen –
Sharman izpostavi zaključek pesnitve, ki opisuje cerkev, postavljeno v bli-
žini danes rekonstruiranega jezuitskega misijona (Pratt 1989, 109–110, v.
2115–2137). Ta zaključni opis razume kot le navidezno apologijo, v resni-
ci pa obtožbo kanadskega kolonializma. Peter Buitenhuis Huntove prokr-
ščanske interpretacije pesnitve sicer ne zanika povsem, a opozarja (1987,
143), da »v svoji vnemi, da bi pesnitev videl kot katoliški ep, pozablja, da je
to v prvi vrsti kanadski ep«.
Za tujega bralca Buitenhuisov komentar nikakor ni samoumevna trditev,
zato nas mora še posebej zanimati, zakaj s tolikšno gotovostjo poudarja,
da je pesnitev intendirana »v prvi vrsti« kot nacionalnointerpelativno be-
sedilo. Vsekakor nam obe skrajnosti v interpretacijah povesta, da je tudi
pesnitev Brébeuf and His Brethren treba razumevati v luči istega križanja
katoliškega in nacionalnega diskurza kot Prešernov Krst.
Krščanski diskurz je utemeljen v eksplicitno katoliški ideji, ki v prvi vrsti
podlaga fabulo, postavljeno v misijon Ville Saint Marie;³ tudi glavni figuri
sta jezuitska duhovnika, osnovni motiv pa pokristjanjevanje staroselcev,
ki kulminira v mučeništvu Brébeufa ter njegovih sobratov. Zlasti je pove-
den konec besedila, ki po prizorih mučenja prinaša na videz harmonično
pomiritev v opisu povzdignjenja jezuitskih misijonarjev.⁴ S Prešernovim
Krstom Prattove pesnitve torej ne druži le prisotnost katoliškega diskur-
za, temveč eksplicitno tema pokristjanjevanja, čeprav med glavnima pro-
tagonistoma obeh besedil obstajajo bistvene razlike.⁵ Po drugi strani Prat-
³ Danes Saint Marie Among the Hurons ob Jurijevem zalivu jezera Huron.
⁴ Pesnitev se zaključi s podobo cerkve, poimenovane Svetišče kanadskih mučenikov in zgra-
jene nedaleč stran od nekdanjega misijona, kjer stoletja po opisovanem dogajanju »pojejo /
Ave in lomijo sveti kruh« (Pratt 1989, 110, v. 1939–40). V cerkvi hranijo relikvije obeh glavnih
junakov pesnitve, Jeana Brébeufa in Gabriela Lalemanta.
⁵ Na površinski ravni velja omeniti, da je Črtomir tisti, ki je pokristjanjen, Brébeuf pa po-
45
