Page 56 - Črtomir, Prešeren in njun(i) kontekst(i)
P. 56
a Lavrič in Vita Poštuvan
žen glede samomora in ali lahko res govorimo o njegovi samomorilni na-
ravi ter nadalje o samomorilnosti slovenskega naroda.
Sociodemografski dejavniki tveganja za samomor v Sloveniji
in pri Črtomirju
Samomor je resna javnozdravstvena težava; svetovno gledano vsako leto
za posledicami samomora umre približno 800.000 ljudi (World Health Or-
ganization 2021) oz. ena oseba vsakih 40 sekund (Nacionalni inštitut za
javno zdravje 2020). V Sloveniji vsako leto zaradi samomora umre okoli
400 ljudi, pri čemer že nekaj let opažamo znaten upad števila samomorov;
količnik samomora (število umrlih zaradi samomora na 100.000 prebival-
cev) se je med letoma 1980 in 2007 zmanjšal s povprečno 30 na povprečno
20 (Statistični urad Republike Slovenije 2021), v letu 2018 pa smo izmeri-
li najnižji količnik od leta 1965, tj. odkar v Sloveniji sistematično beležimo
količnik samomora, in sicer je tistega leta znašal 17,08, kar v absolutnih šte-
vilkah pomeni 353 samomorov (Nacionalni inštitut za javno zdravje 2020).
Kljub upadu pa je količnik v Sloveniji še vedno nad svetovnim povprečjem,
ki znaša 10,5 (World Health Organization 2021).
V Sloveniji so v odnosu do samomora še posebej ogroženi moški; leta
2020 je zaradi samomora umrlo 369 oseb, od tega je bilo 295 moških in
74 žensk. Samomor med moškimi je torej skoraj štirikrat pogostejši kot
med ženskami (Nacionalni inštitut za javno zdravje 2021). Še posebej so
ogroženi tisti moški, ki trpijo zaradi osamljenosti (Gomboc idr. 2021), torej
samski oz. neporočeni, ovdoveli ali ločeni (Lavrič idr. 2020).
Glede na opisane sociodemografske dejavnike tveganja lahko ugotovi-
mo, da je glede samomorilnega vedenja Črtomir ranljiv, saj spada v popu-
lacijsko skupino odraslih moških, ki je v Sloveniji, glede na statistične po-
datke, najranljivejša skupina glede te vrste vedenja. Prav tako je njegova
partnerska zveza zelo zapletena in verjetno bi v formalnem smislu sodil v
skupino tistih, ki živijo sami, kar dodatno povečuje njegovo tveganje.
Osamljenost kot Črtomirjev dejavnik tveganja
za samomorilno vedenje
Eden izmed pomembnejših dejavnikov tveganja za samomorilno vedenje
je osamljenost. Osamljenost se nanaša na subjektivno vrednotenje situa-
cije, v kateri so posamezniki (De Jong Gierveld in Van Tilburg 2010). To
ni objektivno stanje samote, temveč se lahko posamezniki počutijo osa-
mljene, tudi ko so med drugimi ljudmi (Cacioppo in Cacioppo 2018). Loči-
mo dve vrsti osamljenosti: socialno in čustveno. Socialna je karakterizira-
54
žen glede samomora in ali lahko res govorimo o njegovi samomorilni na-
ravi ter nadalje o samomorilnosti slovenskega naroda.
Sociodemografski dejavniki tveganja za samomor v Sloveniji
in pri Črtomirju
Samomor je resna javnozdravstvena težava; svetovno gledano vsako leto
za posledicami samomora umre približno 800.000 ljudi (World Health Or-
ganization 2021) oz. ena oseba vsakih 40 sekund (Nacionalni inštitut za
javno zdravje 2020). V Sloveniji vsako leto zaradi samomora umre okoli
400 ljudi, pri čemer že nekaj let opažamo znaten upad števila samomorov;
količnik samomora (število umrlih zaradi samomora na 100.000 prebival-
cev) se je med letoma 1980 in 2007 zmanjšal s povprečno 30 na povprečno
20 (Statistični urad Republike Slovenije 2021), v letu 2018 pa smo izmeri-
li najnižji količnik od leta 1965, tj. odkar v Sloveniji sistematično beležimo
količnik samomora, in sicer je tistega leta znašal 17,08, kar v absolutnih šte-
vilkah pomeni 353 samomorov (Nacionalni inštitut za javno zdravje 2020).
Kljub upadu pa je količnik v Sloveniji še vedno nad svetovnim povprečjem,
ki znaša 10,5 (World Health Organization 2021).
V Sloveniji so v odnosu do samomora še posebej ogroženi moški; leta
2020 je zaradi samomora umrlo 369 oseb, od tega je bilo 295 moških in
74 žensk. Samomor med moškimi je torej skoraj štirikrat pogostejši kot
med ženskami (Nacionalni inštitut za javno zdravje 2021). Še posebej so
ogroženi tisti moški, ki trpijo zaradi osamljenosti (Gomboc idr. 2021), torej
samski oz. neporočeni, ovdoveli ali ločeni (Lavrič idr. 2020).
Glede na opisane sociodemografske dejavnike tveganja lahko ugotovi-
mo, da je glede samomorilnega vedenja Črtomir ranljiv, saj spada v popu-
lacijsko skupino odraslih moških, ki je v Sloveniji, glede na statistične po-
datke, najranljivejša skupina glede te vrste vedenja. Prav tako je njegova
partnerska zveza zelo zapletena in verjetno bi v formalnem smislu sodil v
skupino tistih, ki živijo sami, kar dodatno povečuje njegovo tveganje.
Osamljenost kot Črtomirjev dejavnik tveganja
za samomorilno vedenje
Eden izmed pomembnejših dejavnikov tveganja za samomorilno vedenje
je osamljenost. Osamljenost se nanaša na subjektivno vrednotenje situa-
cije, v kateri so posamezniki (De Jong Gierveld in Van Tilburg 2010). To
ni objektivno stanje samote, temveč se lahko posamezniki počutijo osa-
mljene, tudi ko so med drugimi ljudmi (Cacioppo in Cacioppo 2018). Loči-
mo dve vrsti osamljenosti: socialno in čustveno. Socialna je karakterizira-
54
