Page 55 - Črtomir, Prešeren in njun(i) kontekst(i)

Zakaj Črtomir ne umre?
Preprečevanje samomora po Prešernu

Meta Lavrič
Univerza na Primorskem, Slovenija
meta.lavric@iam.upr.si

Vita Poštuvan
Univerza na Primorskem, Slovenija
vita.postuvan@upr.si

Uvod
Krst pri Savici kot nacionalni ep predstavlja izhodišče za najrazličnejša
vprašanja. Ker ima pesnitev tako pomembno nacionalno vrednost, so vpra-
šanja in razmišljanja o Krstu pogosto tudi del širšega spektra vprašanj ter
razmišljanj o slovenskem narodu ali celo slovenskem nacionalnem karak-
terju. Eden izmed premislekov, ki nam jih Krst ponuja, se navezuje na
vsebine samomorilnega vedenja, ki so naslovljene v pesnitvi. Interpretaci-
je in diskusije te teme pogosto vodijo v prepričanje, da je slovenski narod
samomorilen oz. da imamo Slovenci samomorilni karakter.

Črtomir je veljal za junaka in aktivnega vojščaka. Zaradi spleta življenj-
skih okoliščin po koncu vojne težko sprejema izgube, ki jih je utrpel. Sooča
se z občutki krivde in nemoči ter se na koncu vda v usodo in sprejme novo
poslanstvo oz. vero. V težki situaciji se sooča z mislimi na lastno smrt. Te
so najvidnejše v verzih (Prešeren 1969, 189):

Premagan pri Bohinjskem sam jezéri
stoji naslonjen na svoj meč krvávi,
z očmi valov globoko brêzen meri,
strašnè mu misli rójijo po glavi,
življenje misli vzet’ si v slepi veri;
al nekaj mu predrzno roko ustavi –
bila je lepa, Bogomila! tvoja
podoba, ki speljala ga je ’z boja.

Vendar kljub samomorilnim mislim Črtomir ne umre, samomora niti ne
poskuša načrtovati ali izpeljati. Zato je vprašanje, koliko je bil zares ogro-

Potocco, Marcello, ur. 2022. Črtomir, Prešeren in njun(i) kontekst(i).
Koper: Založba Univerze na Primorskem.

https://doi.org/10.26493/978-961-293-209-1.53-63