Page 158 - Centrih, Lev, in Polona Sitar. 2022. Pol kmet, pol proletarec: integrirana kmečka ekonomija v socialistični Sloveniji, 1945‒1991. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 158
kmet, pol proletarec
Preglednica 1: Delež kmečkega prebivalstva na ozemlju Slovenije, 1931–1991
Leto Prebivalstvo Indeks Kmečko Indeks Kmečko
skupaj prebival- prebivalstvo %
1931 100 100
1948 1.385.220 104 stvo 86 58,8
1953 1.439.800 108 75 48,9
1961 1.504.427 114 816.644 61 41,1
1971 1.585.223 125 704.111 43 31,6
1981 1.727.137 136 618.074 21 20,4
1991 1.891.864 142 500.153 18 9,2
1.965.986 352.335 7,6
174.051
149.414
Vir: Čepič (2015, 81–83).
Število kmečkega prebivalstva, tistega, ki mu je kmetijska dejav-
nost predstavljala poklic oziroma poglavitni vir zaslužka, je v Sloveniji
hitro padalo. Podatki o deležu takega prebivalstva kažejo, da je bilo ob
prvem povojnem popisu prebivalstva leta 1948 v Sloveniji blizu polovica
kmečkega prebivalstva, natančneje 58,8 % (v Jugoslaviji 67,2 %), ob koncu
Jugoslavije pa le še 7,6 %. Delež kmečkega prebivalstva je padal hitreje od
rasti celotnega prebivalstva (Čepič 2015, 80).
Hitra industrializacija v povojni socialistični Sloveniji je povzroči-
la intenzivno selitev ljudi iz vasi v mesta, pri čemer so bila vsa sloven-
ska mesta dejansko industrijska. Povojna deagrarizacija je občutno prese-
gala urbanizacijo, predvsem zaradi obsežne industrializacije, ki je zajela
tudi podeželje (Borak 2002, 30). Navkljub počasnemu tempu strukturnih
sprememb med letoma 1957 in 1965 sta se obrat od poljedelstva k indu-
striji in drugim poklicem, ki niso bili povezani s kmetovanjem, ter seli-
tev ljudi s podeželja v mesto nadaljevala po vsej vzhodni Evropi, pri čemer
pa je imel velik delež novonastalega delavskega razreda kmečke koreni-
ne (Brus 1986, 86).
Zaposlovanje v nekmetijskih dejavnostih, zlasti v industriji, je bilo
veliko večje kot zapuščanje podeželja in naseljevanje v mestih. Po ugoto-
vitvah Ane Barbič v letu 1982 dobimo naslednjo strukturo 2.052 preuče-
vanih slovenskih kmetij glede na zaposlitev članov jedra kmečke družine
(gospodar/mož, gospodarica/žena, naslednik/naslednica): čiste kmetije
(vsi člani jedra družine delajo samo na kmetiji): 28,1 %; mešane kmeti-
je 1 (najmanj en član jedra družine dela samo na kmetiji in najmanj en je
zaposlen): 59 %; mešane kmetije 2 (vsi člani jedra družine so zaposleni in
158
Preglednica 1: Delež kmečkega prebivalstva na ozemlju Slovenije, 1931–1991
Leto Prebivalstvo Indeks Kmečko Indeks Kmečko
skupaj prebival- prebivalstvo %
1931 100 100
1948 1.385.220 104 stvo 86 58,8
1953 1.439.800 108 75 48,9
1961 1.504.427 114 816.644 61 41,1
1971 1.585.223 125 704.111 43 31,6
1981 1.727.137 136 618.074 21 20,4
1991 1.891.864 142 500.153 18 9,2
1.965.986 352.335 7,6
174.051
149.414
Vir: Čepič (2015, 81–83).
Število kmečkega prebivalstva, tistega, ki mu je kmetijska dejav-
nost predstavljala poklic oziroma poglavitni vir zaslužka, je v Sloveniji
hitro padalo. Podatki o deležu takega prebivalstva kažejo, da je bilo ob
prvem povojnem popisu prebivalstva leta 1948 v Sloveniji blizu polovica
kmečkega prebivalstva, natančneje 58,8 % (v Jugoslaviji 67,2 %), ob koncu
Jugoslavije pa le še 7,6 %. Delež kmečkega prebivalstva je padal hitreje od
rasti celotnega prebivalstva (Čepič 2015, 80).
Hitra industrializacija v povojni socialistični Sloveniji je povzroči-
la intenzivno selitev ljudi iz vasi v mesta, pri čemer so bila vsa sloven-
ska mesta dejansko industrijska. Povojna deagrarizacija je občutno prese-
gala urbanizacijo, predvsem zaradi obsežne industrializacije, ki je zajela
tudi podeželje (Borak 2002, 30). Navkljub počasnemu tempu strukturnih
sprememb med letoma 1957 in 1965 sta se obrat od poljedelstva k indu-
striji in drugim poklicem, ki niso bili povezani s kmetovanjem, ter seli-
tev ljudi s podeželja v mesto nadaljevala po vsej vzhodni Evropi, pri čemer
pa je imel velik delež novonastalega delavskega razreda kmečke koreni-
ne (Brus 1986, 86).
Zaposlovanje v nekmetijskih dejavnostih, zlasti v industriji, je bilo
veliko večje kot zapuščanje podeželja in naseljevanje v mestih. Po ugoto-
vitvah Ane Barbič v letu 1982 dobimo naslednjo strukturo 2.052 preuče-
vanih slovenskih kmetij glede na zaposlitev članov jedra kmečke družine
(gospodar/mož, gospodarica/žena, naslednik/naslednica): čiste kmetije
(vsi člani jedra družine delajo samo na kmetiji): 28,1 %; mešane kmeti-
je 1 (najmanj en član jedra družine dela samo na kmetiji in najmanj en je
zaposlen): 59 %; mešane kmetije 2 (vsi člani jedra družine so zaposleni in
158
