Page 155 - Centrih, Lev, in Polona Sitar. 2022. Pol kmet, pol proletarec: integrirana kmečka ekonomija v socialistični Sloveniji, 1945‒1991. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 155
Za boljši življenjski standard
no razslojevanje. Pri tem bomo pozornost usmerili tudi v morebitne ge-
neracijske diskontinuitete in osvetlili delitev dela med spoloma v kmeč-
kem gospodarstvu.
Metodološko bomo uporabili analizo znanstvene literature, ki preu-
čuje modernizacijo polkmečkih gospodarstev v socialistični Sloveniji, in
statističnih virov, s pomočjo katerih bomo orisali zaposlitveno struktu-
ro in rast kmetijske mehanizacije. Uporabili bomo tudi metodo ustne zgo-
dovine, ki temelji na zbiranju spominov iz vsakdanjega življenja. Ponuja
vpogled v dogodke, njihovo dojemanje in vrednote v posameznih gospo-
dinjstvih. Raziskovalci, ki se poslužujejo pristopa »ustne zgodovine« pri
raziskovanju zgodovine žensk, pravijo, da je ta metoda uporabna za zbi-
ranje subjektivnih in ne objektivnih informacij (Oakley 1974; Thompson
1978; Kohler Riessman 1987; Ritchie 1994; Stanley 1992). Kot pravi Paul
Thomson (1978, 296, 301), je življenje posameznika sredstvo zgodovinske
izkušnje, zato intervjuji ustne zgodovine priskrbijo pogled na prenos vre-
dnot skozi generacije, podajo boljši vpogled v kulturne vzorce in občut-
ke posameznika. Usten dokaz zvira iz neposredne osebne izkušnje, zato
ne more biti potrjen, lahko pa je ovrednoten z umestitvijo v širši konte-
kst, pri čemer pa sta potrebna ustrezna kritika virov in ureditev gradiva
za analizo. Vse skupaj bomo zato tudi utemeljili na teoretskih spoznanjih,
objavljenih v relevantni literaturi za razumevanje širšega družbenega in
zgodovinskega konteksta.
Skozi lastno socialno mrežo smo vzpostavili stik z ljudmi iz ruralnih
predelov Slovenije in z njimi izvedli polstrukturirane intervjuje. Po nače-
lu etnografskega raziskovanja v obliki snežne kepe smo se zbližali z osre-
dnjim sogovornikom ali sogovornico v vasi in z njim ali njo opravili pol-
strukturiran intervju, potem pa smo ga ali jo prosili, naj nas predstavi
svojo mrežo ljudi. Polstrukturirne intervjuje smo opravili s 40 sogovorni-
ki in sogovornicami po vsej Sloveniji, rojenimi pred drugo svetovno voj-
no, in z generacijo njihovih otrok, rojeno večinoma v 50. in 60. letih prej-
šnjega stoletja.2 Razlog za izbor obeh generacij je, da so njihovi pripadniki
večino svojega aktivnega življenja preživeli v socializmu, zato pripadni-
kov tretje, zadnje socialistične generacije, rojene v 80. letih, nismo vklju-
čili v raziskovanje. Vsem je skupno, da so se v svojem aktivnem obdobju
2 Sogovornikov/-c ne bomo poimenovali s pravim imenom in priimkom, ampak
bomo uporabljali izmišljena imena, da bi jim zagotovili anonimnost in zavarova-
li njihovo zasebnost. Bolj kot imena so za nas pomembni podatki o spolu, starosti,
poklicu, kraju rojstva. Ustni viri se nahajajo v osebnem arhivu avtorice poglavja.
155
no razslojevanje. Pri tem bomo pozornost usmerili tudi v morebitne ge-
neracijske diskontinuitete in osvetlili delitev dela med spoloma v kmeč-
kem gospodarstvu.
Metodološko bomo uporabili analizo znanstvene literature, ki preu-
čuje modernizacijo polkmečkih gospodarstev v socialistični Sloveniji, in
statističnih virov, s pomočjo katerih bomo orisali zaposlitveno struktu-
ro in rast kmetijske mehanizacije. Uporabili bomo tudi metodo ustne zgo-
dovine, ki temelji na zbiranju spominov iz vsakdanjega življenja. Ponuja
vpogled v dogodke, njihovo dojemanje in vrednote v posameznih gospo-
dinjstvih. Raziskovalci, ki se poslužujejo pristopa »ustne zgodovine« pri
raziskovanju zgodovine žensk, pravijo, da je ta metoda uporabna za zbi-
ranje subjektivnih in ne objektivnih informacij (Oakley 1974; Thompson
1978; Kohler Riessman 1987; Ritchie 1994; Stanley 1992). Kot pravi Paul
Thomson (1978, 296, 301), je življenje posameznika sredstvo zgodovinske
izkušnje, zato intervjuji ustne zgodovine priskrbijo pogled na prenos vre-
dnot skozi generacije, podajo boljši vpogled v kulturne vzorce in občut-
ke posameznika. Usten dokaz zvira iz neposredne osebne izkušnje, zato
ne more biti potrjen, lahko pa je ovrednoten z umestitvijo v širši konte-
kst, pri čemer pa sta potrebna ustrezna kritika virov in ureditev gradiva
za analizo. Vse skupaj bomo zato tudi utemeljili na teoretskih spoznanjih,
objavljenih v relevantni literaturi za razumevanje širšega družbenega in
zgodovinskega konteksta.
Skozi lastno socialno mrežo smo vzpostavili stik z ljudmi iz ruralnih
predelov Slovenije in z njimi izvedli polstrukturirane intervjuje. Po nače-
lu etnografskega raziskovanja v obliki snežne kepe smo se zbližali z osre-
dnjim sogovornikom ali sogovornico v vasi in z njim ali njo opravili pol-
strukturiran intervju, potem pa smo ga ali jo prosili, naj nas predstavi
svojo mrežo ljudi. Polstrukturirne intervjuje smo opravili s 40 sogovorni-
ki in sogovornicami po vsej Sloveniji, rojenimi pred drugo svetovno voj-
no, in z generacijo njihovih otrok, rojeno večinoma v 50. in 60. letih prej-
šnjega stoletja.2 Razlog za izbor obeh generacij je, da so njihovi pripadniki
večino svojega aktivnega življenja preživeli v socializmu, zato pripadni-
kov tretje, zadnje socialistične generacije, rojene v 80. letih, nismo vklju-
čili v raziskovanje. Vsem je skupno, da so se v svojem aktivnem obdobju
2 Sogovornikov/-c ne bomo poimenovali s pravim imenom in priimkom, ampak
bomo uporabljali izmišljena imena, da bi jim zagotovili anonimnost in zavarova-
li njihovo zasebnost. Bolj kot imena so za nas pomembni podatki o spolu, starosti,
poklicu, kraju rojstva. Ustni viri se nahajajo v osebnem arhivu avtorice poglavja.
155
