Page 154 - Centrih, Lev, in Polona Sitar. 2022. Pol kmet, pol proletarec: integrirana kmečka ekonomija v socialistični Sloveniji, 1945‒1991. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 154
kmet, pol proletarec
Zato bomo v pričujočem poglavju uporabili koncept integrirane
kmečke ekonomije (Panjek 2018a; Panjek, Larsson in Mocarelli 2017),
skladno s katerim so se kmečka gospodinjstva preživljala s kombinira-
njem samooskrbnega kmetijstva in tržno usmerjenih dejavnosti, pri če-
mer so bile tudi v socializmu kmetijske dejavnosti delno tržno usmer-
jene. Prav tako kmetijstvo, skladno s konceptom integrirane kmečke
ekonomije, ni nujno predstavljalo njene podlage, tržne dejavnosti pa niso
bile preprosto dopolnilne. To pomeni, da kmetijska proizvodnja, usmer-
jena v lastno porabo, ni bila nujno osnova ekonomije kmečkega gospo-
dinjstva in da so tržne dejavnosti predstavljale enakovreden vir dohodka.
Bistvena značilnost integrirane kmečke ekonomije je v tem, da je združe-
vala dejavnosti in dohodkovne vire iz vseh treh ekonomskih sektorjev, iz
primarnega, sekundarnega in terciarnega (Panjek 2018b, 43–44).
Namen poglavja je orisati učinek industrializacije na kmečko go-
spodarstvo, pri čemer se bomo posvetili spremembam, ki jih je nakup
modernih agrarnih tehnoloških naprav prinesel v posamezno kmeč-
ko gospodinjstvo. Temeljna teza poglavja je, da je zaposlitev ljudi v ne-
agrarnih dejavnostih omogočala razvoj zasebnega kmetijstva v sociali-
stični Sloveniji s tehnološko modernizacijo. Podrobneje se bomo posvetili
razumevanju tega, kako so spremembe, ki jih prinese nakup kmetijskih
tehnoloških naprav, vplivale na delitev dela med spoloma znotraj kmeč-
kega gospodarstva. V ospredju bodo kmečke družine, ki so bile vpete v
neagrarno dejavnost na kmetiji tako, da je bil vsaj eden izmed članov za-
poslen (tudi) izven kmetije. Zanimala nas bo torej populacija polkmetov,
ki so imeli status zaposlenih in so hkrati delali v kmetijstvu, pri čemer je
njihov primarni vir dohodka predstavljala zaposlitev, kmetijstvo pa je vse
bolj postajalo sekundarna dejavnost.
V poglavju bomo našteli in opisali dodatne neagrarnih dejavno-
sti kmetov, ki so jim služile kot vir dohodka, in skušali odgovoriti, kdo
je v socializmu veljal za iznajdljivega in podjetnega kmeta. Osredotočili
se bomo na razumevanje boja za preživetje na eni strani in željo po dvi-
gu življenjskega standarda podjetnih kmetov s pomočjo neagrarnih de-
javnosti na drugi. Izpostavili bomo pomen modernizacije kmetijstva, ki
je pomembno določala njegov razvoj s posodabljanjem tehnik pridelave
in uvajanjem kmetijske mehanizacije, ki je omogočala učinkovitejše iz-
koriščanje zemlje. Z osredotočenostjo na kmečka gospodarstva polkme-
tov bomo skušali razumeti, kdo v družini je vnašal novosti na kmetijo in
kako je proces mehanizacije kmetij vplival na dvig standarda ter družbe-
154
Zato bomo v pričujočem poglavju uporabili koncept integrirane
kmečke ekonomije (Panjek 2018a; Panjek, Larsson in Mocarelli 2017),
skladno s katerim so se kmečka gospodinjstva preživljala s kombinira-
njem samooskrbnega kmetijstva in tržno usmerjenih dejavnosti, pri če-
mer so bile tudi v socializmu kmetijske dejavnosti delno tržno usmer-
jene. Prav tako kmetijstvo, skladno s konceptom integrirane kmečke
ekonomije, ni nujno predstavljalo njene podlage, tržne dejavnosti pa niso
bile preprosto dopolnilne. To pomeni, da kmetijska proizvodnja, usmer-
jena v lastno porabo, ni bila nujno osnova ekonomije kmečkega gospo-
dinjstva in da so tržne dejavnosti predstavljale enakovreden vir dohodka.
Bistvena značilnost integrirane kmečke ekonomije je v tem, da je združe-
vala dejavnosti in dohodkovne vire iz vseh treh ekonomskih sektorjev, iz
primarnega, sekundarnega in terciarnega (Panjek 2018b, 43–44).
Namen poglavja je orisati učinek industrializacije na kmečko go-
spodarstvo, pri čemer se bomo posvetili spremembam, ki jih je nakup
modernih agrarnih tehnoloških naprav prinesel v posamezno kmeč-
ko gospodinjstvo. Temeljna teza poglavja je, da je zaposlitev ljudi v ne-
agrarnih dejavnostih omogočala razvoj zasebnega kmetijstva v sociali-
stični Sloveniji s tehnološko modernizacijo. Podrobneje se bomo posvetili
razumevanju tega, kako so spremembe, ki jih prinese nakup kmetijskih
tehnoloških naprav, vplivale na delitev dela med spoloma znotraj kmeč-
kega gospodarstva. V ospredju bodo kmečke družine, ki so bile vpete v
neagrarno dejavnost na kmetiji tako, da je bil vsaj eden izmed članov za-
poslen (tudi) izven kmetije. Zanimala nas bo torej populacija polkmetov,
ki so imeli status zaposlenih in so hkrati delali v kmetijstvu, pri čemer je
njihov primarni vir dohodka predstavljala zaposlitev, kmetijstvo pa je vse
bolj postajalo sekundarna dejavnost.
V poglavju bomo našteli in opisali dodatne neagrarnih dejavno-
sti kmetov, ki so jim služile kot vir dohodka, in skušali odgovoriti, kdo
je v socializmu veljal za iznajdljivega in podjetnega kmeta. Osredotočili
se bomo na razumevanje boja za preživetje na eni strani in željo po dvi-
gu življenjskega standarda podjetnih kmetov s pomočjo neagrarnih de-
javnosti na drugi. Izpostavili bomo pomen modernizacije kmetijstva, ki
je pomembno določala njegov razvoj s posodabljanjem tehnik pridelave
in uvajanjem kmetijske mehanizacije, ki je omogočala učinkovitejše iz-
koriščanje zemlje. Z osredotočenostjo na kmečka gospodarstva polkme-
tov bomo skušali razumeti, kdo v družini je vnašal novosti na kmetijo in
kako je proces mehanizacije kmetij vplival na dvig standarda ter družbe-
154
