Page 156 - Centrih, Lev, in Polona Sitar. 2022. Pol kmet, pol proletarec: integrirana kmečka ekonomija v socialistični Sloveniji, 1945‒1991. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 156
kmet, pol proletarec
ukvarjali s kmetovanjem, večina pa jih je bila vpeta tudi v neagrarne ak-
tivnosti. Vključitev obeh generacij omogoča razumevanje obdobja socia-
lizma na slovenskem podeželju skozi generacijsko perspektivo, ki po eni
strani osvetljuje morebitne generacijske diskontinuitete, po drugi pa tudi
skupna razumevanja.
Uporaba metode ustne zgodovine nam bo omogočila vpogled v pod-
jetnost kmetov in vrste neagrarnih dejavnosti na kmetijah, organizaci-
jo kmetijskih del, kronološki opis investicijskih mejnikov na kmetiji, po-
datke o velikosti kmetije in kmetijski mehanizaciji. Dobili bomo vpogled
v pripovedi o njihovih sanjah, željah, projektih, tudi razočaranjih, ki od-
ražajo, da so morali kmetje včasih sprejeti tudi tvegane in negotove od-
ločitve o razvoju kmetij ter dragih naložbah in da je bil način upravljanja
kmetij vedno pod vplivom osebnih poti ter okoliščin. Zanimalo nas bo
torej območje individualnega mikrosveta kmeta, ki ga, kot pravi Mojca
Ramšak (2003, 105) posameznik ponavadi uspe bolje obvladati kot obmo-
čje makrosveta medsebojnih sistemov družbe, kot so država in njene in-
stitucije, ideološki aparati države, ekonomska in razredna razmerja.
Z metodo ustne zgodovine izvemo, kako so se kmetje navadili na
kmečka dela, kaj in kako so delali, kdo jih je naučil katera opravila, ka-
tera opravila so radi opravljali in katera ne. Prav tako dobimo dragocen
vpogled v vrednotenje socialne razslojenosti kmečke družbe. Dobimo
vpogled v vsakdanji delovni cikel, v zaporedje kmečkih opravil in v to,
kakšna je bila njihova simbolna funkcija ter kaj je pomenila v vsakda-
njem družinskem življenju ljudi, kakšne ideje o kmečkih idealih, kot so
moralne dimenzije trdega dela, poštenost, znanje kmetovanja, so star-
ši prenašali na svoje otroke. Na dojemanje kmečkega dela in delovno
identiteto kmetov vpliva tudi tradicionalizem družbe v smislu oklepa-
nja tradicij, ki se zato spreminjajo počasneje, skupaj s podedovanimi
kulturnimi in zgodovinskimi vzorci, kot so družinske ideologije, odno-
si med spoloma itd.
Spreminjanje odnosa oblasti do kmečkega prebivalstva
in pregled rasti mehanizacije kmetijstva
Agrarna reforma je bila, kot ugotavlja Žarko Lazarević, z vidika političnih
in ideoloških ciljev uspešna, saj so z njo onemogočili »reprodukcijo kapi-
talističnih razmerij« z omejitvijo ekonomskega obsega zasebnega kmeto-
vanja. Zasebnim kmetom so prepovedali kupovanje delovnih strojev, na-
jemanje delovne sile in trgovanje, da bi prenesli kmetijsko pridelavo na
156
ukvarjali s kmetovanjem, večina pa jih je bila vpeta tudi v neagrarne ak-
tivnosti. Vključitev obeh generacij omogoča razumevanje obdobja socia-
lizma na slovenskem podeželju skozi generacijsko perspektivo, ki po eni
strani osvetljuje morebitne generacijske diskontinuitete, po drugi pa tudi
skupna razumevanja.
Uporaba metode ustne zgodovine nam bo omogočila vpogled v pod-
jetnost kmetov in vrste neagrarnih dejavnosti na kmetijah, organizaci-
jo kmetijskih del, kronološki opis investicijskih mejnikov na kmetiji, po-
datke o velikosti kmetije in kmetijski mehanizaciji. Dobili bomo vpogled
v pripovedi o njihovih sanjah, željah, projektih, tudi razočaranjih, ki od-
ražajo, da so morali kmetje včasih sprejeti tudi tvegane in negotove od-
ločitve o razvoju kmetij ter dragih naložbah in da je bil način upravljanja
kmetij vedno pod vplivom osebnih poti ter okoliščin. Zanimalo nas bo
torej območje individualnega mikrosveta kmeta, ki ga, kot pravi Mojca
Ramšak (2003, 105) posameznik ponavadi uspe bolje obvladati kot obmo-
čje makrosveta medsebojnih sistemov družbe, kot so država in njene in-
stitucije, ideološki aparati države, ekonomska in razredna razmerja.
Z metodo ustne zgodovine izvemo, kako so se kmetje navadili na
kmečka dela, kaj in kako so delali, kdo jih je naučil katera opravila, ka-
tera opravila so radi opravljali in katera ne. Prav tako dobimo dragocen
vpogled v vrednotenje socialne razslojenosti kmečke družbe. Dobimo
vpogled v vsakdanji delovni cikel, v zaporedje kmečkih opravil in v to,
kakšna je bila njihova simbolna funkcija ter kaj je pomenila v vsakda-
njem družinskem življenju ljudi, kakšne ideje o kmečkih idealih, kot so
moralne dimenzije trdega dela, poštenost, znanje kmetovanja, so star-
ši prenašali na svoje otroke. Na dojemanje kmečkega dela in delovno
identiteto kmetov vpliva tudi tradicionalizem družbe v smislu oklepa-
nja tradicij, ki se zato spreminjajo počasneje, skupaj s podedovanimi
kulturnimi in zgodovinskimi vzorci, kot so družinske ideologije, odno-
si med spoloma itd.
Spreminjanje odnosa oblasti do kmečkega prebivalstva
in pregled rasti mehanizacije kmetijstva
Agrarna reforma je bila, kot ugotavlja Žarko Lazarević, z vidika političnih
in ideoloških ciljev uspešna, saj so z njo onemogočili »reprodukcijo kapi-
talističnih razmerij« z omejitvijo ekonomskega obsega zasebnega kmeto-
vanja. Zasebnim kmetom so prepovedali kupovanje delovnih strojev, na-
jemanje delovne sile in trgovanje, da bi prenesli kmetijsko pridelavo na
156
