Page 165 - Centrih, Lev, in Polona Sitar. 2022. Pol kmet, pol proletarec: integrirana kmečka ekonomija v socialistični Sloveniji, 1945‒1991. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 165
Za boljši življenjski standard
vanje za kmete je bilo v Jugoslaviji uvedeno leta 1979, v Sloveniji pa leta
1972 (Lazarević 2018b, 414).
Gospodarska kriza v 80. letih v kmetijski panogi je vplivala na zmanj-
ševanje naložb, slabše pogoje kreditiranja in težave pri zagotavljanju de-
viz. Kmetijstvo sta najbolj prizadela neustrezen tečaj dinarja in zadrže-
vanje rasti cen pridelkov. Konec 80. let se je kmet znašel v nevzdržnem
položaju, saj zadrževane cene kmetijskih izdelkov niso pokrivale proizvo-
dnih stroškov (Prinčič 2013, 264–265).
Dvig življenjskega standarda, gospodarski razvoj
in modernizacija gospodinjstev
Po drugi svetovni vojni se je v Jugoslaviji stremelo h gospodarski obnovi
države, saj je veljalo, da bodo Jugoslovani lahko socialistično zavest raz-
vili šele ob vzpostavljenem materialnem temelju industrijske družbe. V
prvem petletnem načrtu gospodarskega razvoja (1947–1951) je postal go-
spodarski razvoj za odpravo gospodarske in tehnične zaostalosti primar-
na naloga države, ki je s podržavljanjem zasebnih gospodarskih podjetij
spremenila lastniška razmerja (Borak 2002). Razvoj je zajel celotno in-
dustrijo in trgovino ter mobiliziral prebivalstvo za izgradnjo gospodar-
skih objektov, tudi z obsežnim neplačanim, prostovoljnim in prisilnim
delom.7
Po letu 1954, ko se je Jugoslavija (tudi s tujo zahodno pomočjo) za-
vzela za načrtnejšo kreditno politiko, se je začel intenzivnejši industrij-
ski razvoj, kar se je zrcalilo tudi v dvigu življenjskega standarda, vendar je
večina prebivalstva še naprej živela skromno (Štih, Simoniti in Vodopivec
2008, 445). Socialistični sistem je skušal s tehnološkim razvojem olajšati
povojno pomanjkanje, priskrbeti napredek, udobje in modernost. S pro-
cesom modernizacije je želel utelesiti alternativo kapitalizmu z ustvarja-
njem življenjskega standarda, ki bi tekmoval s tistim na Zahodu. Analiza
pospešene industrializacije v Sloveniji razkriva, da se je slovensko gospo-
darstvo skupaj z jugoslovanskim začelo hitreje razvijati in da je Slovenija
ostala gospodarsko najrazvitejša republika. Industrializacija je povzro-
čila tudi negativne premike v slovenski gospodarski in socialni kulturi.
Življenjska raven je v primerjavi s predvojno padla, cene hrane so se povi-
ševale, industrijskega blaga za široko porabo je bilo malo, notranja vred-
7 O procesu hitre preobrazbe gospodarskega in družbenega življenja med letoma
1945 in 1955 skladno z načrtom industrializacije Slovenije glej Prinčič (2002b).
165
vanje za kmete je bilo v Jugoslaviji uvedeno leta 1979, v Sloveniji pa leta
1972 (Lazarević 2018b, 414).
Gospodarska kriza v 80. letih v kmetijski panogi je vplivala na zmanj-
ševanje naložb, slabše pogoje kreditiranja in težave pri zagotavljanju de-
viz. Kmetijstvo sta najbolj prizadela neustrezen tečaj dinarja in zadrže-
vanje rasti cen pridelkov. Konec 80. let se je kmet znašel v nevzdržnem
položaju, saj zadrževane cene kmetijskih izdelkov niso pokrivale proizvo-
dnih stroškov (Prinčič 2013, 264–265).
Dvig življenjskega standarda, gospodarski razvoj
in modernizacija gospodinjstev
Po drugi svetovni vojni se je v Jugoslaviji stremelo h gospodarski obnovi
države, saj je veljalo, da bodo Jugoslovani lahko socialistično zavest raz-
vili šele ob vzpostavljenem materialnem temelju industrijske družbe. V
prvem petletnem načrtu gospodarskega razvoja (1947–1951) je postal go-
spodarski razvoj za odpravo gospodarske in tehnične zaostalosti primar-
na naloga države, ki je s podržavljanjem zasebnih gospodarskih podjetij
spremenila lastniška razmerja (Borak 2002). Razvoj je zajel celotno in-
dustrijo in trgovino ter mobiliziral prebivalstvo za izgradnjo gospodar-
skih objektov, tudi z obsežnim neplačanim, prostovoljnim in prisilnim
delom.7
Po letu 1954, ko se je Jugoslavija (tudi s tujo zahodno pomočjo) za-
vzela za načrtnejšo kreditno politiko, se je začel intenzivnejši industrij-
ski razvoj, kar se je zrcalilo tudi v dvigu življenjskega standarda, vendar je
večina prebivalstva še naprej živela skromno (Štih, Simoniti in Vodopivec
2008, 445). Socialistični sistem je skušal s tehnološkim razvojem olajšati
povojno pomanjkanje, priskrbeti napredek, udobje in modernost. S pro-
cesom modernizacije je želel utelesiti alternativo kapitalizmu z ustvarja-
njem življenjskega standarda, ki bi tekmoval s tistim na Zahodu. Analiza
pospešene industrializacije v Sloveniji razkriva, da se je slovensko gospo-
darstvo skupaj z jugoslovanskim začelo hitreje razvijati in da je Slovenija
ostala gospodarsko najrazvitejša republika. Industrializacija je povzro-
čila tudi negativne premike v slovenski gospodarski in socialni kulturi.
Življenjska raven je v primerjavi s predvojno padla, cene hrane so se povi-
ševale, industrijskega blaga za široko porabo je bilo malo, notranja vred-
7 O procesu hitre preobrazbe gospodarskega in družbenega življenja med letoma
1945 in 1955 skladno z načrtom industrializacije Slovenije glej Prinčič (2002b).
165
