Page 168 - Centrih, Lev, in Polona Sitar. 2022. Pol kmet, pol proletarec: integrirana kmečka ekonomija v socialistični Sloveniji, 1945‒1991. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 168
kmet, pol proletarec
V 70. letih sta življenjski standard in kakovost življenja v Jugoslaviji
dosegla najvišjo raven po drugi svetovni vojni. Ljudje v mnogih delih dr-
žave so bili, še posebej v 60. in 70. letih, še vedno močno zavezani tra-
dicionalnim, patriarhalnim načinom življenja. Kljub temu da so starej-
še generacije pogosto ostale vpete v kmetijsko delo, so se njihovi otroci
pridružili modernizirajočemu se industrijskemu delavskemu razredu, ki
je pridobival sodobne, potrošniške okuse. Ko so bile potrošniške potrebe
jasno izražene in ko ni bilo več mogoče z ideološkimi sredstvi argumen-
tirati odlaganja želenega zadovoljstva ter njegovega neskončnega proje-
ciranja v daljno, imaginarno prihodnost, sta država in partija spremenili
diskurz ter po letu 1965 s »politiko standarda« potrošnjo postavili za cilj
vladajočih struktur (Erdei 2012, 69).
Od sredine 60. let prejšnjega stoletja so reforme spodbujale tržni so-
cializem in potrošno kulturo. V Jugoslaviji, ki je predstavljala hibrid soci-
alizma in kapitalizma, so državljani ustvarjali nove zahteve po potrošnih
dobrinah, splošno dosegljivih v 70. letih, ki pa po ekonomski krizi v 80.
letih pri večini prebivalstva niso mogle biti več zadovoljene. Tudi v pozni
dobi jugoslovanskega socializma ni prišlo do vzpostavitve ustrezne pove-
zave med potrošniško kulturo in tipom ekonomije, ki je ostala pod nadzo-
rom politike. Do leta 1989 je socialistična Slovenija v primerjavi s predvoj-
nim stanjem postala industrijska dežela. Povečal se je delež storitvenih
dejavnosti, kmetijstvo pa je prispevalo le še 8 % družbenega proizvoda re-
publike. Neuresničitev modernizacijskih načrtov in neposodabljanja go-
spodarstva po 70. letu je povzročilo, da je slovensko gospodarstvo konec
80. let po tehnološki plati zaostajalo za najsodobnejšimi trendi, carinske
in druge zaščite proizvodnih sistemov pa so oteževale zmožnost konku-
riranja svetu (Prinčič 2002a, 76).
Podjetni kmetje in neagrarne dejavnosti na kmetijah
Dosedanje ugotovitve na podlagi znanstvene literature bomo pogledali
skozi prizmo pričevanj sogovornikov in sogovornic. Gospodaren in pod-
jeten kmet je bil po njihovih besedah izjemno delaven, kar se sklada s
podobo tradicionalnega kmeta kot pridnega delavca. Pripovedi sogovor-
nikov in sogovornic o kmečkem delu zrcalijo retoriko, ki poudarja tradici-
onalno žilavost in vztrajnost ter vpetost kmečkega prebivalstva v težko,
garaško delo. Koncept »dobrega kmeta« je, kot opozarja Mateja Slovenc,
družbeni konstrukt, saj gre za skupek idej o pravilnem, pričakovanem in
zaželenem vedenju kmeta. Te ideje so rezultat socializacije v določenem
168
V 70. letih sta življenjski standard in kakovost življenja v Jugoslaviji
dosegla najvišjo raven po drugi svetovni vojni. Ljudje v mnogih delih dr-
žave so bili, še posebej v 60. in 70. letih, še vedno močno zavezani tra-
dicionalnim, patriarhalnim načinom življenja. Kljub temu da so starej-
še generacije pogosto ostale vpete v kmetijsko delo, so se njihovi otroci
pridružili modernizirajočemu se industrijskemu delavskemu razredu, ki
je pridobival sodobne, potrošniške okuse. Ko so bile potrošniške potrebe
jasno izražene in ko ni bilo več mogoče z ideološkimi sredstvi argumen-
tirati odlaganja želenega zadovoljstva ter njegovega neskončnega proje-
ciranja v daljno, imaginarno prihodnost, sta država in partija spremenili
diskurz ter po letu 1965 s »politiko standarda« potrošnjo postavili za cilj
vladajočih struktur (Erdei 2012, 69).
Od sredine 60. let prejšnjega stoletja so reforme spodbujale tržni so-
cializem in potrošno kulturo. V Jugoslaviji, ki je predstavljala hibrid soci-
alizma in kapitalizma, so državljani ustvarjali nove zahteve po potrošnih
dobrinah, splošno dosegljivih v 70. letih, ki pa po ekonomski krizi v 80.
letih pri večini prebivalstva niso mogle biti več zadovoljene. Tudi v pozni
dobi jugoslovanskega socializma ni prišlo do vzpostavitve ustrezne pove-
zave med potrošniško kulturo in tipom ekonomije, ki je ostala pod nadzo-
rom politike. Do leta 1989 je socialistična Slovenija v primerjavi s predvoj-
nim stanjem postala industrijska dežela. Povečal se je delež storitvenih
dejavnosti, kmetijstvo pa je prispevalo le še 8 % družbenega proizvoda re-
publike. Neuresničitev modernizacijskih načrtov in neposodabljanja go-
spodarstva po 70. letu je povzročilo, da je slovensko gospodarstvo konec
80. let po tehnološki plati zaostajalo za najsodobnejšimi trendi, carinske
in druge zaščite proizvodnih sistemov pa so oteževale zmožnost konku-
riranja svetu (Prinčič 2002a, 76).
Podjetni kmetje in neagrarne dejavnosti na kmetijah
Dosedanje ugotovitve na podlagi znanstvene literature bomo pogledali
skozi prizmo pričevanj sogovornikov in sogovornic. Gospodaren in pod-
jeten kmet je bil po njihovih besedah izjemno delaven, kar se sklada s
podobo tradicionalnega kmeta kot pridnega delavca. Pripovedi sogovor-
nikov in sogovornic o kmečkem delu zrcalijo retoriko, ki poudarja tradici-
onalno žilavost in vztrajnost ter vpetost kmečkega prebivalstva v težko,
garaško delo. Koncept »dobrega kmeta« je, kot opozarja Mateja Slovenc,
družbeni konstrukt, saj gre za skupek idej o pravilnem, pričakovanem in
zaželenem vedenju kmeta. Te ideje so rezultat socializacije v določenem
168
