Page 169 - Centrih, Lev, in Polona Sitar. 2022. Pol kmet, pol proletarec: integrirana kmečka ekonomija v socialistični Sloveniji, 1945‒1991. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 169
Za boljši življenjski standard
času in prostoru, kjer prideta do izraza kmetov odnos do proizvodnje,
urejanja pokrajine, uporabe kmetijske mehanizacije in dostop do dela. V
očeh kmetov skrb za živali in delo na polju služita kot dober primer »pra-
vega dela«, še bolj pa maksimiranje donosa in kakovosti (Slovenc 2019,
113, 117). Poleg tega, da je znal kmetovati, je moral imeti podjeten kmet še
delovne veščine in raznolika znanja s področij veterine, strojništva, me-
hanike, mizarstva itd. Veščine kmetovanja niso pridobljene s formalno
izobrazbo, ampak z izkušnjami, zato je pri nasledstvu družinske kmetije
prišlo tudi do medgeneracijskega prenosa tehničnega znanja, vodstvenih
veščin in prepričanj, ki so se prenašala iz roda v rod (Fennel 1981).
Mnogo sogovornikov in sogovornic je izpostavilo, da je bila najpo-
membnejša lastnost podjetnega kmeta poleg delavnosti njegova iznajdlji-
vost (Janez, 1946, Celje na Štajerskem, kmet): »Če se kmet ni znašel, je
bil nula.« Feri, rojen leta 1948 v Selu na Goričkem v Prekmurju, ki je bil
po poklicu novinar in kmet, je takole opisal iznajdljivega in podjetnega
kmeta:
Je bil en, ki je mel tut mlatilnico, mehanizacijo. On je prvi mel traktor
in je pol usluge hodo delat. Niti ni bil velik kmet, ampak je bil tak iz-
najdljiv. Podjetnik. Je hodo usluge delat in je pol denar mel. Je to kasi-
ral vse in pol je denar posojal. On je posodil denar brez obresti. Je dal,
recimo, 100.000 dinarjev, ampak je napisal, da ti je dal 120.000 di-
narjev. Si moral 120.000 vrnit pa brez obresti. [Smeh] On je bil tak,
ka je druge okrog prenašal. Če si ga srečal v Soboti, je bil umazan, v
stari obleki ... Groza. Denar je mel, ampak za sebe pa ni glih ... Si mis-
lu da je največji siromak. V stari obleki je šel v Soboto, kmetija je pa
bila opremljena. Mel je mlatilnico za žito, to je velik stroj.
Takole je Jurij, rojen leta 1934 v vasi Breznica nad Škofjo Loko, po
poklicu ključavničar, opisal podjetnega kmeta, ki je bil po njegovem mne-
nju dober organizator, odprt za nova znanja in napredek, znati pa je mo-
ral tudi usmerjati družinske člane pri delu na kmetiji:
Napredn kmet je tist, ki tut posluša radio pa ljudi, ki so tut napre-
dn. Pa mal je hinavc, samo sprašuje, sam pa nič ne pove. Prehiteva.
Spodaj mamo kmeta, ki ima velik živine. Je napredn. Pravočasno tra-
vo kosi, posprav. Na dom hodjo s cisterno po mlek. Pa da sledi: »Aha,
tale koruza je primerna za našo zemljo. Kjer mamo plitvo zemljo,
mora bit taka koruza, kjer je globoko, taka.« Mora bit poslušn pa or-
ganizator, da se dela. Da sam in njegova družina dela.
169
času in prostoru, kjer prideta do izraza kmetov odnos do proizvodnje,
urejanja pokrajine, uporabe kmetijske mehanizacije in dostop do dela. V
očeh kmetov skrb za živali in delo na polju služita kot dober primer »pra-
vega dela«, še bolj pa maksimiranje donosa in kakovosti (Slovenc 2019,
113, 117). Poleg tega, da je znal kmetovati, je moral imeti podjeten kmet še
delovne veščine in raznolika znanja s področij veterine, strojništva, me-
hanike, mizarstva itd. Veščine kmetovanja niso pridobljene s formalno
izobrazbo, ampak z izkušnjami, zato je pri nasledstvu družinske kmetije
prišlo tudi do medgeneracijskega prenosa tehničnega znanja, vodstvenih
veščin in prepričanj, ki so se prenašala iz roda v rod (Fennel 1981).
Mnogo sogovornikov in sogovornic je izpostavilo, da je bila najpo-
membnejša lastnost podjetnega kmeta poleg delavnosti njegova iznajdlji-
vost (Janez, 1946, Celje na Štajerskem, kmet): »Če se kmet ni znašel, je
bil nula.« Feri, rojen leta 1948 v Selu na Goričkem v Prekmurju, ki je bil
po poklicu novinar in kmet, je takole opisal iznajdljivega in podjetnega
kmeta:
Je bil en, ki je mel tut mlatilnico, mehanizacijo. On je prvi mel traktor
in je pol usluge hodo delat. Niti ni bil velik kmet, ampak je bil tak iz-
najdljiv. Podjetnik. Je hodo usluge delat in je pol denar mel. Je to kasi-
ral vse in pol je denar posojal. On je posodil denar brez obresti. Je dal,
recimo, 100.000 dinarjev, ampak je napisal, da ti je dal 120.000 di-
narjev. Si moral 120.000 vrnit pa brez obresti. [Smeh] On je bil tak,
ka je druge okrog prenašal. Če si ga srečal v Soboti, je bil umazan, v
stari obleki ... Groza. Denar je mel, ampak za sebe pa ni glih ... Si mis-
lu da je največji siromak. V stari obleki je šel v Soboto, kmetija je pa
bila opremljena. Mel je mlatilnico za žito, to je velik stroj.
Takole je Jurij, rojen leta 1934 v vasi Breznica nad Škofjo Loko, po
poklicu ključavničar, opisal podjetnega kmeta, ki je bil po njegovem mne-
nju dober organizator, odprt za nova znanja in napredek, znati pa je mo-
ral tudi usmerjati družinske člane pri delu na kmetiji:
Napredn kmet je tist, ki tut posluša radio pa ljudi, ki so tut napre-
dn. Pa mal je hinavc, samo sprašuje, sam pa nič ne pove. Prehiteva.
Spodaj mamo kmeta, ki ima velik živine. Je napredn. Pravočasno tra-
vo kosi, posprav. Na dom hodjo s cisterno po mlek. Pa da sledi: »Aha,
tale koruza je primerna za našo zemljo. Kjer mamo plitvo zemljo,
mora bit taka koruza, kjer je globoko, taka.« Mora bit poslušn pa or-
ganizator, da se dela. Da sam in njegova družina dela.
169
